UPRS Sklep I U 797/2018-13

Jedro

Vodenje evidence za odmero nadomestila, kot je urejeno v določbah Odloka o NUSZ, ni upravna zadeva. Ne gre namreč za delovanje organa v smislu 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo. Vodenje evidence, opredeljeno v 6. členu Odloka o NUSZ, v upravnem delovanju občinskega organa predstavlja opravljanje materialnega dejanja (organizacijsko opravilo, ki nima neposrednih pravnih učinkov; gre za pripravo podatkov za davčni organ) in ne odločanja o upravni zadevi.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Trebnje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo A.A., prej prve tožnice in drugega tožnika zoper pojasnilo – dopis prvostopenjskega organa št. 422-441/2017 z dne 13. 12. 2017. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da pri izpodbijanem pojasnilu ne gre za odločanje o pravicah ali pravnih koristih stranke, zato pogoji, ki jih za vodenje upravnega postopka določa 129. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), niso izpolnjeni. S pojasnilom je namreč upravni organ odgovoril na zahtevo vlagateljev za popravo podatkov v evidenci zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zato je bilo pritožbo potrebno zavreči.

2. Župan Občine Trebnje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 13. 3. 2018 zavrnil pritožbo A.A., prej prve tožnice in drugega tožnika zoper sklep prvostopenjskega organa z dne 16. 1. 2018. V obrazložitvi odločbe navaja, da je v zadevi sporno vprašanje, ali je dopis prvostopenjskega organa z dne 13. 12. 2017 upravni akt, zoper katerega je dovoljena pritožba in ali je vodenje evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravni postopek. Zaključuje, da pojasnila prvostopenjskega organa v zvezi z vodenjem evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nima statusa upravnega akta. Stranke imajo možnost izpodbijati pravilnost odmere tako glede postopkovnih kršitev kot pravilne uporabe materialnega prava po izdaji odmerne odločbe s strani pristojnega davčnega organa.

3. Tožnika v tožbi navajata, da je spor nastal iz razloga, ker sta 20. 5. 2016 na Javno naznanilo o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z dne 20. 4. 2016 podala pripombe. Odgovora nista prejela. Dne 26. 6. 2017 pa jima je bila vročena odločba davčnega organa, s katero je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na to sta na prvostopenjski organ vložila zahtevo za popravo podatkov (dne 17. 8. 2017). Odgovor sta prejela v obliki dopisa z dne 13. 12. 2017. Tožnika navajata, da menita, da je zgrešeno stališče upravnih organov, da vodenje evidence zavezancev za plačilo stavbnega nadomestila ni upravni postopek. Napačno je tudi stališče, da bosta tožnika imela možnost izpodbijati pravilnost odmere po izdaji odmerne odločbe s strani pristojnega davčnega organa. Pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se namreč praviloma upoštevajo podatki iz uradnih evidenc na dan izdaje odločbe. Možnosti vplivati na podlago za odmero pa tožnika nimata. Pritožba zoper odmerno odločbo tudi ne zadrži izvršitve plačila davkov. Kar privede do zaključka, da je treba nepravilnost podatkov iz evidenc urejati pred organom, ki je za te evidence pristojen, to je pred prvostopenjskim organom. Tožnika se ne strinjata z razlogovanjem upravnih organov v izpodbijanih aktih. Menita, da v postopku nista bila deležna ustavnoskladnega obravnavanja ter zato sodišču predlagata, naj izpodbijana upravna akta odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, zahtevata pa tudi povrnitev stroškov postopka. V dokazne namene se sklicujeta na listine upravnega spisa.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnika v naknadni pripravljani vlogi nasprotujeta navedbam toženke v odgovoru na tožbo ter vztrajata pri tožbenih navedbah in tožbenem predlogu. Izpostavljata, da je bistvo spora v tem, ker na svojo zahtevo za popravo podatkov v evidenci zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nista prejela zakonitega upravnega akta, in ne v namembnosti zemljišč.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

8. Predmet obravnavanega upravnega spora je (najprej) sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel pritožbo pravne prednice prve tožnice in drugega tožnika zoper dopis prvostopenjskega organa z dne 13. 12. 2017, s katerim je ta odgovoril na njuno zahtevo, da se v evidenci zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri posameznih zemljiških parcelah popravijo podatki o njihovi namenski rabi, komunalni opremljenosti oziroma površini zemljišča, in sicer s pojasnilom, kako so predmetna zemljišča opredeljena v občinskem prostorskem načrtu ter katera zemljišča štejejo za stavbna zemljišča po občinskem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kako je s komunalno opremljenostjo predmetnih zemljišč, kako se obravnava zemljišča, za katera je bila podana vloga za spremembo iz stavbnega v kmetijsko zemljišče itd.. Z navedenim izpodbijanim sklepom je organ pritožbo zavrgel ob razlogovanju, da je nedovoljena, ker se ne nanaša na upravno zadevo.

9. Kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, s katero je organ pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil, je vodenje evidence o podatkih za odmero nadomestila urejeno v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje (v nadaljevanju Odlok o NUSZ); v 6. členu je določeno, da je osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine, in ki jo vodi pristojni občinski organ Občine Trebnje ter da na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ. Tudi po mnenju sodišča (pa) vodenje evidence za odmero nadomestila, kot je urejeno v določbah Odloka o NUSZ, ni upravna zadeva. Ne gre namreč za delovanje organa v smislu 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo. Po prvem odstavku 2. člena ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava; kar je v drugem odstavku tega člena urejeno tako, da se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve. V smislu te določbe gre torej za upravno zadevo, če za zadevo (nalogo, delovanje) upravnopravni predpis določa obveznost vodenja upravnega postopka, ali odločanja v upravnem postopku ali z upravno odločbo, pa tudi tedaj, kadar odločanje ureja norma upravnega prava, ki varuje tudi javni interes, tako da določa pristojnost državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, in iz predpisa jasno izhaja, da je treba sprejeti o pravicah oziroma obveznostih pravnih ali fizičnih oseb oziroma drugih subjektov, ki so lahko stranka v upravnem postopku, enostransko oblastveno odločitev¹. Za upravno zadevo pa v obravnavanem primeru (tudi) ne gre, ker odlok v citiranem delu nima obvezne ustrezne vsebinske podlage v zakonu (na osnovi katere bi bilo treba določiti, kateri podatki se vpisujejo v evidenco, na kakšni podlagi se pridobijo, kako se v evidenci spreminjajo itd.). Zato vodenje evidence, opredeljeno v 6. členu Odloka o NUSZ, v upravnem delovanju občinskega organa predstavlja opravljanje materialnega dejanja (organizacijsko opravilo, ki nima neposrednih pravnih učinkov; gre za pripravo podatkov za davčni organ) in ne odločanja o upravni zadevi. Odločanje v upravni zadevi predstavlja postopek izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in v katerem so strankam zagotovljena vsa procesna jamstva, v skladu z Ustavo in zakonom.

10. Ker pa je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal ob odločanju o pritožbi zoper dopis, ki po navedenem ni akt, izdan v upravni zadevi, izpodbijani sklep ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, in torej ni sklep, ki ga je dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se namreč v upravnem sporu lahko izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil obnovljen, ustavljen ali končan postopek odločanja o izdaji upravnega akta.

11. Ker po navedenem izpodbijani prvostopenjski sklep ne predstavljata akta iz 2. člena ZUP, tožnika tudi nista bila upravičena do pravnega varstva na podlagi vložene pritožbe². Zato tudi ni dovoljena tožba zoper v pritožbenem postopku (brez podlage) izdano upravno odločbo, ki (tudi) zato ni upravni akt, s katerim bi se posegalo v tožnikov pravni položaj³.

12. Ker izpodbijana sklep in odločba ne predstavljata aktov iz 2. člena ZUS-1 oziroma drugega odstavka 5. člena tega zakona, tožnika tudi ne moreta biti deležna meritornega reševanja njune tožbe v upravnem sporu. Zato je sodišče njuno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

13. Sodišče se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo moralo zavreči že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

14. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Tako Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2018, str. 46, 47
² Primerjaj odklonilno ločeno mnenje v. s. N. Smrekar k sodni odločbi Vrhovnega sodišča X Ips 30/2018 z dne 26. 8. 2019
³ Sicer pa odločba, s katero je zgolj zavrnjena pritožba, ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici oziroma obveznosti tožnika in zato ne vpliva na vsebino prvostopenjskega akta ter v nobenem primeru ne predstavlja upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega bi bila dopustna tožba (Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2018, str. 520).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 80/2020
• UPRS Sklep II U 137/2018-14
• UPRS Sklep I U 1648/2018-6