<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2592/2018-8

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.2592.2018.8
Evidenčna številka:UP00036030
Datum odločbe:28.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar (preds.), mag. Miriam Temlin Krivic (poroč.), mag. Mira Dobravec Jalen
Področje:GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - obvezne sestavine

Jedro

Tožnik s sodnimi odločbami, na podlagi vložene tožbe zaradi motenja posesti zoper A., ni izkazal pravice graditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo objektov ... na zemljišču parc. št. 1544 k.o. .... V obrazložitvi je navedel, da je tožnik zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar pa je bila vloga glede na določbo četrtega odstavka 54. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) nepopolna, ker investitor ni predložil dokazila o pravici graditi za dostop do nameravane gradnje. Ob pregledu zahteve je ugotovil, da naj bi dovoz in dostop potekal tudi preko zemljišča parc. št. 25 k.o. ..., v lasti A. (v nadaljevanju A.), ki je v južnem delu opredeljena kot lokalna cesta - javna pot "...", ki se konča znotraj enote urejanja ..., severni del te parcele pa je gozdno zemljišče, kjer javna kategorizirana pot ne poteka. Iz zemljiške knjige pravica uporabljati dovozno pot v korist investitorja ni razvidna. Tožnik pozivu, da predloži dokazilo o pravici uporabe dovoza in dostopa po parceli 25 k.o. ..., kot to določata prvi in drugi odstavek 56. člena ZGO-1, ni ugodil, saj je z dopisom z dne 9. 7. 2018 predložil sklepe sodišč, ki se nanašajo na tožbo zaradi motenja posesti, dopis A. z dne 28. 11. 2011 ter potrdilo Upravne enote Ljubljana z dne 13. 11. 2012, vse te listine pa ne izkazujejo pravice graditi oziroma pravico uporabljati dovoz in dostop po parceli 25 k.o. .... Ker investitor vloge ni pravilno dopolnil, je na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vlogo zavrgel.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil ter se v obrazložitvi strinjal, da predložene listine ne izkazujejo pravice graditi oziroma pravice uporabljati dovoz in dostop po zemljišču parc. št. 25 k.o. .... Zavrača tudi ugovor, da lahko tožnik dostopa do zemljišča gradnje tudi po drugih zemljiščih, saj je upravni organ pri odločanju vezan na zahtevek izdelanih rešitev iz PGD, ki predvideva navezavo zemljišča gradnje na javno cestno omrežje, po tam navedeni trasi zemljišč.

3. Tožnik v tožbi poudarja, da na parceli 25. k.o. ... ne namerava graditi. Ta parcela, ki v naravi predstavlja ..., je javna cesta v lasti A. in se dotika privatne ceste parc. 30/1 v lasti tožnika. Za dostop služi tudi drugim lastnikom nepremičnin v neposredni bližini oziroma okolici. Dejansko predstavlja že dolga leta javno lokalno cesto v lasti A. in tudi v naravi ne predstavlja prav nič drugega. Kot takšna se v svojem severozahodnem delu (kjer se ta parcela konča) neposredno naveže na parcelo 30/1 k.o. ..., ki predstavlja dovozno pot v lasti tožnika. V naravi parceli 25 in 30/1 predstavljata cesto - enovito dovozno cesto do.... Iz potrdila UE Ljubljana z dne 13. 11. 2012 izhaja, da je tožnik za cesto na parceli 30/1 k.o. ... pridobil tudi uporabno dovoljenje. Da ima tožnik pravico uporabe parcele, izhaja že iz listin o motenju posesti. Tudi, da je A. s postavitvijo tabel na parceli 25 z napisom "Dovoljeno za lastnike zemljišč", s konkludentnimi ravnanji vzpostavila pravico uporabe te ceste do lastniških nepremičnin. Navedena dovozna cesta se uporablja že preko 160 let. Sicer pa ima tožnik dostop do svojih nepremičnin tudi po javni lokalni cesti, ki pelje od gostišča ..., mimo gostilne na ... neposredno do..., kjer je prav tako s strani A. postavljena tabla, ki dovoljuje uporabo poti lastnikom zemljišč. Tako se pokaže, da tožnik nima prav nikakršnih omejitev glede dostopa do svojih nepremičnin. Zgolj formalno oziroma administrativno mu to pravico krati izpodbijani sklep s formalističnim pristopom. Sam sklep predstavlja motenje posesti. Posega se tudi v temeljno pravico, ki jo imajo le nekateri uporabniki ceste ..., lastnik objektov in zemljišč na ... pa te pravice nima. Vsi njegovi objekti so vpisani v kataster, tudi javna cesta parc. št. 2014 k.o. ..., že od 1832. Organ bi moral upoštevati dejstvo, da objekti obstajajo. Vsi so bili zgrajeni pred letom 1967, imajo funkcijo in uporabno dovoljenje. Tožnik je zaprosil zgolj, da se v istih gabaritih postavijo novi objekti. Zato je nerazumno ignoriranje dejstev obstoječih objektov, ki so legalno zgrajeni, da novi na istem mestu niso dopustni. Organ bi moral iz formalnih razlogov pozvati kvečjemu A., da uredi javno površino od hišne številke ... 12 do parcele 31/1, ki je v lasti tožnika. Zelo sporno je, da leta 2018 referent za javno površino, ki je cesta, ugotavlja, da 80 m ceste A. ni kategoriziral in to navede kot razlog za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja. Sodišče bo moralo zavzeti stališče do tega, pa tudi do podobnih primerov, da ta neusklajenost z dejansko rabo ne more in ne sme biti pogoj za omejevanje pravice graditi. Tožbi prilaga celotno dokumentacijo glede geodetskih podatkov iz arhiva zemljiškega katastra za nepremičnine na ..., do katerih vodi predmetna cesta, kakor tudi fotografije geodetskih podatkov za navedene nepremičnine. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje sklep, s katerim je bila zahteva tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja zavržena kot nepopolna, ker ni izkazal pravice graditi (dovoza in dostopa do svoje parcele 1544 k.o. ...).

7. Po drugem odstavku 66. člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine (poleg tistih iz prvega odstavka istega člena), ki jih določa zakon ali drug predpis. Sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo (četrti odstavek 54. člena ZGO-1). Navedena pravica se v skladu z ZGO-1 dokazuje z listinami, naštetimi v prvem odstavku 56. člena ZGO-1, med drugim z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (2. alinea), pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini (3. alinea) ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini (4. alinea).

8. V zadevi ni sporno, da je dovoz do tožnikovega objekta po PGD načrtovan preko parcele 25 k.o. ..., ki je v lasti A., ter da je severni del parcele št. 25 k.o. ... glede na OPN A. ID gozdno zemljišče, kjer javna kategorizirana pot ne poteka. Sporno pa je, ali je tožnik s predloženimi listinami, po pozivu organa, izkazal pravico graditi, kot določata prvi in drugi odstavek 56. člena ZGO-1.

9. Tudi po presoji sodišča tožnik s sodnimi odločbami, na podlagi vložene tožbe zaradi motenja posesti zoper A. (na parceli 25 k.o. ...), ni izkazal pravice graditi. Kot izhaja iz 3. alineje prvega odstavka 56. člena ZGO-1 za dokazilo o pravici graditi velja le pravnomočna sodna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini. Varstvo zaradi motenja posesti pa ne upošteva pravice do posesti, kot izhaja iz prvega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). "Pravica do posesti" iz prvega odstavka 33. člena SPZ je primerljiva z dokazili o pravici graditi iz prvega odstavka 56. člena ZGO-1, tega pa, kot povedano, sodišče v motenjski pravdi ni ugotavljalo. Posledično tožnik s predloženimi sodnimi odločbami pravice graditi, kot je bil pozvan, ni izkazal. Enako ne izkazujeta, da ima tožnik na severnem delu parcele 25 k.o. ... pravico uporabljati dovozno pot, dopis A., z dne 28. 12. 2011 in potrdilo Upravne enote Ljubljana z dne 13. 11. 2012. Nobeno od predloženih dokazil ne izkazuje, da ima tožnik pravico graditi, kot je ta opredeljena v točki 6.1. 2. člena ZGO-1 (dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo).

10. Tožnik zatrjuje, da so objekti na njegovi parceli zgrajeni že pred letom 1967, so v funkciji in imajo uporabno dovoljenje, sporna pot pa se za potrebe dovoza na njegovo parcelo uporablja že preko 160 let. Meni, da bi moral organ navedena dejstva upoštevati, vendar mu tudi sodišče ne more slediti. Kot že navedeno mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi (četrti odstavek 54. člena in 6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). To pravico izkazuje z obstojem lastninske ali druge stvarne pravice (6.1. točka prvega odstavka 2. člena in 56. člen ZGO-1), in v okviru te pravice mora izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine. Pri tem pa ne zadostuje zgolj fizična možnost dostopa, ampak mora biti ta dostop legalen (glej sodbo X Ips 21/2012 z dne 13. 12. 2012). Tožnik torej s sklicevanjem na uporabo tudi severnega dela zemljišča parcele 25 k.o. ... kot dovozne poti na njegovo parcelo, v smislu popolnosti predloženih dokazil zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more biti uspešen, saj dejanskost uporabe parcele ni dejstvo, s katerim se bi pravico graditi izkazovalo. Na podlagi navedenega so zato nerelevantne vse navedbe, ki jih tožnik v tej zvezi navaja (tudi navajanja, da objekti že stojijo).

11. Nerelevantna je tudi navedba, da ima tožnik dostop do svojih nepremičnin na ... tudi po javni lokalni cesti, ki pelje od gostišča ..., mimo gostilne na ..., neposredno do..., kjer je prav tako s strani A. postavljena tabla, ki dovoljuje uporabo poti lastnikom zemljišč, saj so za presojo, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, relevantne le okoliščine gradnje, ki so prikazane v PGD, v konkretnem primeru le dostop na tožnikove nepremičnine s parcele 25 k.o. .... Ker je bila tožnikova zahteva zavržena, pa to ni ovira za vložitev ponovne zahteve za gradbeno dovoljenje, po spremenjenem PGD, v okviru kot dostop zatrjuje v tožbi (druga trasa), vendar pa bo moral tožnik tudi v tem primeru za vse posege na tujih zemljiščih, ki bodo izhajali iz predloženega PGD, predložiti eno od dokazil, naštetih v prvem odstavku 56. člena ZGO-1. Upravni organ lahko le na njihovi podlagi opravi preizkus, ali je za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali ima investitor pravico graditi.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 66/2
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 54, 54/4, 56, 56/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MTk5