UPRS Sodba I U 413/2019-14

Jedro

Izpodbijani sklep temelji na napačnem zaključku, da tožnica, kljub pozivu toženke, v danem roku ni dopolnila predloga za opustitev cepljenja. Posledično je izpodbijani sklep izdan na napačni pravni podlagi, to je drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem organ zavrže vlogo, če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi v danem roku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za zdravje št. 181-539/2018-6 z dne 14. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju Ministrstvo, tudi tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nepopoln tožničin predlog za opustitev cepljenja A.A., rojene ... 2009. Iz izreka navedenega sklepa še izhaja, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) 18. 4. 2018 podala predlog za opustitev cepljenja za otroka A.A.. Iz četrtega odstavka 22.a člena ZNB izhaja, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, podati predlog za opustitev cepljenja osebe, ki se cepi, če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Sestavni del predloga za opustitev cepljenja je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja. Peti odstavek 22.a člena ZNB pa določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Tožnica k predlogu za opustitev cepljenja ni predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB. Ministrstvo je v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnico z dopisom z dne 6. 11. 2018 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema tega dopisa dopolni vlogo z manjkajočimi podatki oziroma dokumentacijo, ki jo navaja. Ministrstvo je tožnico v zahtevi za dopolnitev vloge tudi opozorilo, da bo v primeru, če predlog za opustitev cepljenja v navedenem roku ne bo pravilno dopolnjen, ta s sklepom zavržen, kot določa drugi odstavek 67. člena ZUP. Tožnica predloga za opustitev cepljenja ni dopolnila. Ministrstvo ugotavlja, da je bila tožnici 8. 11. 2018 poskušana vročitev dopisa z dne 6. 11. 2018, kar je razvidno iz prispele povratnice. Ker osebne vročitve po prvem odstavku 87. člena ZUP ni bilo mogoče opraviti, je bilo istega dne v hišnem predalčniku tožnici puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu, z obvestilom, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 9. 11. 2018. Tožnica v 15 dnevnem roku navedenega dopisa ni prevzela, zato ji je bil le-ta dne 26. 11. 2018 puščen v hišnem predalčniku. Dne 11. 12. 2018 je potekel rok, do katerega bi moral biti predlog za opustitev cepljenja A.A. dopolnjen. Tožnica vloge ni dopolnila, zato je Ministrstvo, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP, predlog za opustitev cepljenja s sklepom zavrglo kot nepopolnega.

3. Tožnica se z navedenim sklepom ne strinja in ga izpodbija. V tožbi navaja, da je ravnala skladno s pozivom toženke z dne 6. 11. 2018, s katerim je bila pozvana k dopolnitvi predloga za opustitev cepljenja, saj je 10. 12. 2018 toženki posredovala dopolnitev predloga za opustitev cepljenja. Da navedeno drži, izhaja iz potrdila Pošte Slovenije o oddaji pošiljke, ki ga tožnica prilaga. Zato je napačen izpodbijani sklep in njegova obrazložitev, da se je rok za dopolnitev predloga iztekel 11. 12. 2018, tožnica pa svojega predloga za opustitev cepljenja do tega datuma ni dopolnila. Toženka zato tožničinega predloga za opustitev cepljenja ne bi smela zavreči kot nepopolnega, temveč bi ga morala obravnavati vsebinsko. Skladno z določbo drugega odstavka 68. člena ZUP se namreč šteje, da je upravni organ vlogo, ki mu je bila poslana s priporočeno poštno pošiljko, prejel na dan, ko je bila pošiljka oddana na pošti. V konkretnem primeru se torej šteje, da je toženka dopolnitev predloga za opustitev cepljenja prejela 10. 12. 2018. Toženka je s tem, ko je nepravilno štela, da tožnica predloga za opustitev cepljenja ni dopolnila, v postopku kršila določila ZUP, kar je imelo za posledico, da predloga za opustitev cepljenja sploh ni obravnavala vsebinsko. S tem je storila bistveno kršitev določb postopka. Toženka je s takim ravnanjem tudi posegla v tožničino ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Z ravnanjem toženke je bila tožnica diskriminirana v razmerju do tistih, ki v postopkih pred sodiščem ali državnimi organi svoje nepopolne vloge na poziv organa dopolnijo v postavljenem roku, zaradi česar jih organi štejejo za popolne in jih posledično obravnavajo vsebinsko. Ker tožnica vsebinske obravnave svoje vloge ni bila deležna, ji je bila kršena tudi zatrjevana ustavno zajamčena človekova pravica. Zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek ter toženki naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo delno zavrača navedbe tožnice in vztraja pri izpodbijanem sklepu. Med drugim navaja, da je tožnica vložila predlog za opustitev cepljenja mladoletne hčerke A.A., toženka pa jo je pozvala, da predlog dopolni. Tožnica je predlog za opustitev cepljenja dne 10. 12. 2018 dopolnila, a nepravilno. V nadaljevanju pojasnjuje kako je tožnica predlog dopolnila in kaj je navedla v dopolnitvi predloga. Nato navaja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno navedeno, da tožnica predloga za opustitev cepljenja ni dopolnila. Obrazložitev navedenega sklepa bi morala vsebovati navedbo, da je tožnica 10. 12. 2018 vlogo v roku dopolnila, a nepravilno, saj k dopolnitvi predloga za opustitev cepljenja ni priložila zahtevane zdravstvene dokumentacije, ki mora biti v skladu z 22.a členom ZNB sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Brez zdravstvene dokumentacije predloga za opustitev cepljenja A.A. vsebinsko ni možno obravnavati. Po ponovni proučitvi predloga za opustitev cepljenja A.A. toženka ugotavlja, da ni možno upoštevati prvega odstavka 273. člena ZUP in odpraviti ali spremeniti že izdani sklep in tožničin predlog za opustitev cepljenja njene mladoletne hčere A.A. vrniti v ponovno odločanje. Na podlagi četrtega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 22.a člena ZNB je zdravstvena dokumentacija, iz katere so razvidni morebitni razlogi za opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Zato je tožničin predlog za opustitev cepljenja A.A. brez tovrstne zdravstvene dokumentacije nepopoln. Toženka je tožnico že z dopisom z dne 6. 11. 2018 pozvala, da dopolni predlog z zdravstveno dokumentacijo, kar ni storila. Zato toženka vztraja pri odločitvi, da izpodbijani sklep ostaja v veljavi.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da iz odgovora na tožbo izhaja, da toženka priznava pravočasen prejem dopolnitve predloga za opustitev cepljenja, ki ga je tožnica vložila v roku, določenem s strani toženke. Kljub temu pa toženka meni, da izpodbijanega akta ni moč odpraviti ali spremeniti, ker tožnica k predlogu za opustitev cepljenja ni predložila zdravstvene dokumentacije. Tožnica meni, da je stališče toženke pravno zgrešeno. Toženka je tožničin predlog za opustitev cepljenja zavrgla, čeprav ga je tožnica dopolnila v postavljenem roku. V takem primeru bi toženka morala izdati odločbo, s katero bi odločila o utemeljenosti tožničinega predloga in se v taki odločbi izjasniti o tam vsebovanih razlogih za opustitev cepljenja. Tožnica se sklicuje na 140. člen ZUP, iz katerega izhaja, da v kolikor stranka upravnega postopka v roku ne predloži dokazov, upravni organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve, temveč mora kljub temu postopek nadaljevati in o zahtevi odločiti vsebinsko. Iz prvega odstavka 173. člena ZUP pa izhaja, da listine, ki v postopku služijo kot dokaz, predložijo stranke ali pa si jih priskrbi organ, ki vodi postopek. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavni zadevi je Ministrstvo z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za opustitev cepljenja hčerke A.A.. Kot razlog je navedlo, da tožnica na poziv Ministrstva predloga ni dopolnila v danem roku. Tožnica temu ugovarja, saj navaja in dokazuje, da je svoj predlog pravočasno (v danem roku) dopolnila. Toženka pa v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnica res pravočasno dopolnila svoj predlog, zaradi česar obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pravilna. Kljub temu pa toženka meni, da je izpodbijani sklep pravilen, saj dopolnitev tožničinega predloga z dne 10. 12. 2018 ni bila pravilna.

8. Sodišče ugotavlja, da temelji izpodbijani sklep na napačnem zaključku, da tožnica, kljub pozivu toženke, v danem roku ni dopolnila predloga za opustitev cepljenja. Posledično je izpodbijani sklep izdan na napačni pravni podlagi, to je drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem organ zavrže vlogo, če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi v danem roku. Toženka v odgovoru na tožbo sicer navaja, da je tožnica predlog za opustitev cepljenja 10. 12. 2018 res dopolnila, vendar nepravilno, zaradi česar naj bi bil izpodbijani sklep kljub temu pravilen. Takšne navedbe toženke sodišče zavrača. Ne glede na njihovo vsebino sodišče pojasnjuje, da so pri presojanju izpodbijanega akta relevantne zgolj navedbe v izpodbijanem aktu (katerega vsebina mora ustrezati 214. členu ZUP), ne pa morebitne kasnejše navedbe v odgovoru na tožbo.

9. Ob ugotovitvi, da temelji izpodbijani sklep na nepravilnih dejanskih ugotovitvah in posledično na nepravilni pravni podlagi (67. člen ZUP), izpodbijani sklep ni pravilen in ni zakonit.

10. Ne glede na to, da navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne vplivajo na obravnavano zadevo, pa sodišče, v zvezi s temi navedbami tožene stranke opozarja še na določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP. Iz slednje izhaja, da v primeru, če stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari.

11. Ker po povedanem izpodbijani sklep ni pravilen in zakonit, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnici se priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

13. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2020

Podobni dokumenti:

• sodba II U 277/2011
• UPRS Sodba I U 1324/2019-15
• UPRS Sodba I U 1684/2019-14