UPRS Sodba IV U 162/2018-17

Jedro

Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.

Izvršilni postopek je voden po določbah ZUP, ter od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.

Tožbenih navedb, ki se nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe odločil, da je odločba UVHVVR, Območnega urada Celje, št. U06175-215/2018-13 (U900-06) z dne 19. 7. 2018, s katero je bilo zavezancu naloženo, da mora vrniti na izvorni kraj leva označenega s čipom, št. ..., št. potnega lista ... in leva označenega s čipom, št. ..., št. potnega lista ..., dne 28. 7. 2018 postala izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). V 2. točki izreka je prvostopenjski organ zavezanca opozoril, da mora v naknadnem roku, do 21. 8. 2018, izvršiti ukrepe odrejene v odločbi U06175-215/2018-13 (U900-06) z dne 19. 7. 2018 in v 3. točki, da kolikor zavezanec tega roka ne bo upošteval, bo postopek vrnitve živali nazaj na izvorni kraj na stroške zavezanca izvršila pooblaščena organizacija. V 4. točki izreka je prvostopenjski organ odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe.

2. Pritožbo zoper navedeni sklep je obravnaval drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pritožbi zoper sklep delno ugodil in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravil, v ostalem pa pritožbo zavrnil. V 2. točki izreka je določil naknadni rok za izvršitev sklepa, to je v roku 8 dni od vročitve te odločbe ter v 3. točki odločil, da mora o predlogu za odlog upravne izvršbe s posebnim sklepom odločiti organ prve stopnje. V 4. točki izreka je odločil, da stroški v tem postopku niso nastali.

3. Tožeča stranka je v tožbi pojasnila, da je bila 12. 5. 2017 vpisana v sodni register z glavno dejavnostjo 91.040-dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot. Dne 26. 11. 2015 je pridobila odločbo ARSO, št. 35601-106/2015-6, s katero ji je bilo dovoljeno zadrževanje živali prosto živečih domorodnih in tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskem vrtu podobnem prostoru. Povzela je dejanske ugotovitve izpodbijanega sklepa in pojasnila, da je 10. 7. 2018 prevoznik A.d.o.o. obvestil uradno veterinarko o prevozu dveh levov iz Republike Češke, dne 19. 7. 2018 pa je uradna veterinarka izvedla vnovični inšpekcijski pregled. Povzela je vsebino navedenega inšpekcijskega ukrepa in vsebino ustne odločbe ter v nadaljevanju vsebino izreka izpodbijane odločbe. V zvezi z izpodbijanim aktom, to je sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 16. 8. 2018, je povzela vsebino pritožbe, ki jo je vložila zoper njega zoper ta akt in izpostavila pravnorelevantne dejstva ter kršitve, storjene s strani upravnega organa - ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju oziroma podredno, dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Zatrjevala je namreč, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se po uradni dolžnosti opravi izvršba, kadar to zahteva javna korist, slednja pa v navedeni zadevi ni izkazana. Sklicuje se tudi na določbo 11. člena Pravilnika o veterinarskih pogojih za promet in trgovanje na teritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni v drugih veterinarskih predpisih, ter za promet in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se gojijo v živalskih vrtovih (Pravilnik), v zvezi z določitvijo priznanja lastnosti odobrenega obrata. Pri tem se sklicuje tudi na Prilogo C Direktive 92/65/EGS, ki določa pogoje za odobritev ustanov, centrov in inštitutov, ki jih tožeča stranka izpolnjuje. Prav tako se sklicuje na opravljene inšpekcijske preglede za ves čas obdobja od začetka opravljanja dejavnosti in da je v tem obdobju tožeča stranka imela v posesti živali na katere se nanaša prej navedeni Pravilnik in ni bilo nikoli izpostavljeno, da naj ne bi izpolnjevala pogojev za posredovanje teh živali. Prav tako opozarja, da poseduje veljavno dovoljenje ARSO-a z dne 26. 11. 2015.

4. V nadaljevanju izpostavlja, da sklepa o dovolitvi izvršbe ni mogoče izvršiti iz objektivnih razlogov, ker imajo na Češkem izvornem gospodarstvu in Češki uradni veterini stališče, da imata leva vse dokumente, ki so potrebni za prevoz levov znotraj EU in izpolnjujeta tudi vse zdravstvene pogoje v skladu s standardi in zahtevami EU. V skladu z 62. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS) je vrnitev živali namreč možna na mesto izvora samo po odobritvi pristojnega organa izvora pošiljke.

5. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga sodišču, da izpodbijani sklep in odločbo drugostopenjskega organa odpravi in tožeči stranki povrne stroške postopka, podredno pa, da sklep o dovolitvi izvršbe in odločbo drugostopenjskega akta odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter povrne stroške postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbi ni poslala.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o dovolitvi izvršbe odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku, s katero je inšpekcijski organ zavezancu naložil, da mora vrniti na izvorni kraj leva označenega s čipom, št. ... in leva označenega s čipom, št. ... in odločitev drugostopenjskega organa, ki je s svojo odločbo delno spremenil in nadomestil odločitev prvostopnega organa, oba pa sta svojo odločitev oprla na 290. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti (za kar gre v obravnavanem primeru) ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Zoper zoper ta sklep je dovoljena pritožba na pristojni organ druge stopnje (prvi odstavek). Sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdati brez odlašanja, ko je takšna odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno; dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izključuje obveznosti njegove izdaje (drugi odstavek), torej je javni interes za izdajo takšnega sklepa v zakonsko določbo vključil že zakonodajalec.

10. Uvodoma sodišče navaja, da je predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu sklep o dovolitvi izvršbe oziroma odločba izdana na podlagi pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Ker se v obravnavani zadevi prisilno izvršuje v inšpekcijskem postopku izdana odločba UVHVVR, Območnega urada Celje, št. U06175-215/2018-13 (U900-06) z dne 19. 7. 2018, s katero je bilo zavezancu naloženo, da mora vrniti na izvorni kraj leva označenega s čipom, št. ..., št. potnega lista ... in leva označenega s čipom, št. ..., št. potnega lista ..., ki je postala izvršljiva 28. 7. 2018, sodišče pojasnjuje, da je izvršilni postopek voden po določbah ZUP, od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov. Med strankama upravnega spora ni sporno, da zavezanec, tožeča stranka v tem upravnem sporu, obveznosti naložene v tej odločbi ni izpolnil prostovoljno.

11. Ker je obseg izvršbe v celoti omejen z vsebino odločbe, ki se izvršuje, je tudi sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Teh ugovorov tožeča stranka ne uveljavlja, uveljavlja pa ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijski postopek oziroma v izvršilnem naslovu naloženo obveznost vrnitve dveh levov v izvorni kraj. Izčrpno pojasnjuje, da je bilo v inšpekcijskem postopku nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so bile zagrešene kršitve pravil postopka in da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, vendar gre za ugovore, ki jih tožeča stranka v tem postopku, ko sodišče presoja zakonitost akta o dovolitvi izvršbe, ne more z uspehom uveljavljati. Teh tožbenih navedb, ki se torej nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, sodišče ne more upoštevati. Gre za navedbe, ki jih je sodišče presodilo v sodbi IV U 137/2018 z dne 3. 9. 2019.

12. Glede na povedano je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo.

K točki II izreka:

13. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 283/2009, enako tudi I Up 284/2009
• Sodba U 630/2003
• sodba III U 239/2011