UPRS Sodba IV U 151/2019-7

Jedro

Tožena stranka ni ugotavljala, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, k čemer jo zavezuje prvi odstavek 36. člena ZBPP, niti nista s temi pogoji povezanih okoliščin zatrjevala prosilca v prošnji za dodelitev BPP. To je v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je jasno izražen v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, da je pred dodelitvijo nujne BPP pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 786/2019 z dne 13. 5. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A. in B.B., ki sta v tem upravnem sporu prizadeti stranki, in jima odobrila nujno BPP v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu opr. št. P 43/2019 v obliki sestave in vložitve odgovora na tožbo, ter za izvajanje BPP določila odvetnico C.C..

2. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da sta prosilca vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravdni postopek, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod opr. št. P 43/2019, nanaša pa se na odgovor na tožbo. Tožena stranka ugotavlja, da prošnja prosilcev ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, vendar prosilcema teče rok za vložitev odgovora na tožbo v pravdni zadevi. Tožena stranka navaja, da na podlagi predloženih listin ni mogla ugotoviti, ali prosilca izpolnjujeta subjektivni pogoj za dodelitev BPP. V zvezi s pogojem iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa tožena stranka navaja, da je D.D. v predmetnem pravdnem postopku zoper prosilca vložila tožbo zaradi določitve deleža na skupnem premoženju, v prošnji za dodelitev BPP pa se nista izjavila o razlogih, zaradi katerih nasprotujeta tožbenemu zahtevku. Glede na navedeno je tožena stranka prosilcema na podlagi 36. člena ZBPP dodelila nujno BPP v obliki, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da dodelitev BPP prosilcema ni v skladu z določbami ZBPP. Prosilec je skladno z drugim odstavkom 32. člena ZBPP v prošnji za BPP dolžan poleg osebnih podatkov ter oblike in obsega BPP, ki jo z vlogo uveljavlja, navesti tudi podatke o zadevi, vključno s tistimi, na podlagi katerih je mogoč preizkus izpolnjevanja pogojev iz 24. člena v zvezi s 36. členom ZBPP. ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, zato se mora za potrebe odločanja o BPP seznaniti tudi z osnovnimi podatki o stanju zadeve, ki jih mora v vlogi navesti prosilec. V nasprotnem primeru bi bili vsi prosilci avtomatično upravičeni do nujne BPP zgolj ob izkazu pogoja, da jim preti zamuda določenega prekluzivnega roka, kar gotovo ni namen dodelitve nujne BPP. Tožeča stranka poudarja, da je na prosilcu breme dokazovanja razumnosti in ekonomske upravičenosti postopka (verjetnosti za uspeh) oziroma breme, da v prošnji navede dovolj dejstev, ki omogočajo presojo pogojev za dodelitev nujne BPP po 24. členu ZBPP. Tako tožeča stranka zatrjuje, da bi morala prosilca v prošnji vsaj z nekaj navedbami pojasniti, kaj bosta v odgovoru na tožbo zatrjevala in dokazovala ter s tem izkazati verjetnost za uspeh v sodnem postopku oziroma razumnost zadeve, kar prosilca nista storila. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ za BPP ni opravil presoje izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, zato je po tožbenem stališču tožena stranka prosilcema neutemeljeno priznala BPP. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilcev zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Prizadeti stranki odgovora na tožbo nista podali.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Gre za določbo, ki jo organ za BPP uporabi v primeru, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Prvi odstavek navedene določbe določa tudi, da se nujna BPP v takem primeru prosilcu dodeli ne glede na njegov materialni položaj, vendar po presoji pogojev iz 24. člena tega zakona. Namen navedene določbe je, da se prosilec izogne posledicam zamude roka ali izgubi pravice opraviti določeno dejanje in se mu v ta namen dodeli pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno.

8. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka, tako kot to zatrjuje tožeča stranka v tožbi, pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Določba 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Po navedeni določbi je torej pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

10. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da sta prosilca v prošnji za dodelitev BPP zaprosila za BPP za vložitev odgovora na tožbo, ki jo je zoper njiju vložila C.C., Okrajno sodišče v Žalcu pa jo obravnava pod opr. št. P 43/2019. Prav tako ni sporno, da sta prosilca k prošnji priložila sodni poziv toženi stranki, da v predmetni zadevi odgovori na tožbo, in med drugim samo tožbo. Med strankama pa je sporno ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, kar tožbeno uveljavlja tožeča stranka.

11. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni ugotavljala, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, k čemer jo zavezuje prvi odstavek 36. člena ZBPP, niti nista s temi pogoji povezanih okoliščin zatrjevala prosilca v prošnji za dodelitev BPP. To je v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je jasno izražen v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, da je pred dodelitvijo nujne BPP pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno. Iz obrazložitve predlagane spremembe 36. člena ZBPP (21. člen predloga ZBPP-C) izhaja tudi, da prosilec, ki vloži prošnjo za nujno BPP, ne sme biti privilegiran nasproti tistim prosilcem, ki za BPP zaprosijo pravočasno in katerih vloge se presojajo tudi z vidika vsebinske utemeljenosti po določbi 24. člena ZBPP.

12. Ker tožena stranka ni ugotovila vseh relevantnih dejstev v smislu 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi s 24. členom ZBPP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka v zadevi ponovno odloči v skladu z zgoraj navedenimi stališči sodišča.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 81/2019-7
• UPRS Sodba IV U 80/2019-7
• UPRS sodba I U 800/2014, enako tudi I U 838/2014