<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 138/2019-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.138.2019.7
Evidenčna številka:UP00035776
Datum odločbe:13.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Edvard Ermenc (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Nevenka Đebi
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - združitev postopka

Jedro

Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožnica ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji mld. A.A., za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in ji odobrila izredno BPP v zvezi s pravdnim postopkom, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju, št. P 448/2017, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, od 11. 12. 2018 dalje (1. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila odvetnico B.B. (2. točka izreka).

2. Odločitev je tožena stranka oprla na ugotovitev, da je prošnjo mladoletna prosilka vložila 10. 12. 2018, po zakonitem zastopniku in očetu. Po pridobitvi podatkov o materialnem položaju prosilke in po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Celju, št. P 448/2017 je tožena stranka ugotovila, da prošnja vsebuje vse potrebno za odločanje v skladu z 32. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Sklicevala se je na določbo 13., 12. in 24. člena ZBPP in ugotovila, da je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči za obdobje od 1. 12. 2018 do 31. 5. 2019, zato mladoletna prosilka izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP.

3. V zvezi s presojo 24. člena ZBPP, pa je tožena stranka ugotovila, da je prosilka pred Okrajnim sodiščem v Celju, pod št. P 448/2017 z dne 27. 12. 2017, kot drugo tožeča stranka, vložila tožbo zaradi plačila odškodnine za nematerialno škodo zoper Republiko Slovenijo v višini 14.000,00 EUR, ki ji je nastala s tem, ko je bila prikrajšana za izvajanje stikov z očetom C.C., v času, ko se je slednji nahajal na prestajanju kazni v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi izčrpno povzela vsebino tožbe in odgovora na tožbo v zadevi P 448/2017, ter pojasnila, da je bila glede na ugotovljeno stanje zadeve, odločitev o dodelitvi BPP utemeljena.

4. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je v zadevi sporna presoja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Prosilki in njeni materi D.D., je bila v isti pravdni zadevi, z odločbo tožene stranke, št. Bpp 978/2017 z dne 3. 7. 2017, predhodno že dodeljena izredna BPP za sestavo in vložitev tožbe in bila obema dodeljena odvetnica B.B.. Iz upravnih spisov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018 je razvidno, da sta bili prošnji za dodelitev BPP prosilke D.D. in mld. A.A. vloženi istega dne in je razvidno tudi, da je bilo obema prošnjama ugodeno in je bila za isti pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. P 448/2017, posebej dodeljena BPP obema prosilkama.

5. Tožnica meni, da bi morala tožena stranka, če je prejela dve ločeni vlogi prosilk v zadevi, odločiti z eno odločbo, saj je bila ista odvetnica v istem pravdnem postopku že predhodno določena za zastopanje obeh strank, kot izhaja iz odločbe Bpp 978/2017 in je z zadevo že seznanjena. Takšno postopanje tožene stranke bi bilo ekonomično in v skladu z načelom smotrne porabe proračunskih sredstev. Iz tega razloga tožnica zatrjuje, da je tožena stranka neutemeljeno dodelila BPP in bi morala na podlagi drugega odstavka 27. člena ZBPP zadevi združiti in prosilkama BPP dodeliti izredno BPP z eno odločbo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, v katerem naj tožena stranka zadevi Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018 združi in v zadevi odloči z eno odločbi. Predlaga tudi, da sodišče združi tudi obe tožbi, vloženi zoper prej navedeni odločbi BPP.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

7. Stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A., na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, da izhaja iz podatkov v upravnih spisih in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Tožnica v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijala dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev. Tožena stranka je po mnenju sodišča, pri presoji predloga za dodelitev BPP utemeljeno izhajala iz ugotovitve, da prosilka izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pravilno pa je pojasnila tudi, da se pri odločanju o dodelitvi BPP ne ugotavlja le finančno stanje prosilca, pač pa tudi preverja, ali izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, pri čemer se kot ti pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Ena izmed teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma našteti, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se med drugim, šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

11. Skladno s prej opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do BPP torej upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev BPP vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh. V obravnavani zadevi je tožena stranka ocenila, da zadeva, v kateri je prosilka zaprosila za BPP ni očitno nerazumna, hkrati pa je pomembna za njen socialno ekonomski položaj, saj je utrpela določeno škodo in želi povrnitev škode, hkrati pa brez škode za svoje preživljanje ne more uveljavljati sodnega varstva

12. Tožnica torej odločitvi ne nasprotuje v delu, kjer je bilo ugotovljeno, da mladoletna prosilka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, niti ne nasprotuje dejanskim okoliščinam, na katerih temelji izpodbijana odločitev, meni pa, da bi morala tožena stranka upoštevati določilo 27. člena ZBPP in zadevi Bpp 2043/2018, v kateri je zaprosila za BPP stranka z interesom v tem upravnem sporu, in zadevo Bpp 2044/2018, v kateri je zaprosila za BPP C.C., združiti. Obe zadevi se namreč nanašata na isti pravdni postopek, zastopa pa obe prosilki ista odvetnica.

13. Določba 27. člena ZBPP v prvem odstavku določa, da se BPP dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej, v drugem odstavku pa določa, da lahko pristojni organ za BPP na predlog prosilca ali po lastni presoji, dodeli BPP tudi za več zadev skupaj, če so te medsebojno povezane zaradi istega dejanskega stanja (npr. kazenska in civilna-odškodninska zadeva) ali ker je od rešitve več zadev odvisna rešitev celotnega spornega predmeta (npr. motenje posesti in prenehanje služnosti).

14. Pri združitvi zadev na podlagi prej navedene določbe, gre po presoji sodišča za procesno odločitev, ki praviloma temelji na načelu ekonomičnosti in hitrosti. Pri združevanju zadev se torej uresničujeta načeli ekonomičnosti in hitrosti postopka, ki ju določa tudi prvi odstavek 37. člena ZBPP. Po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožnica zatrjuje kršitev obeh načel in meni, da bi zato, ker sta tako A.A., kot C.C., tožnici v isti pravdni zadevi, morala tožena stranka zadevi združiti in obema prosilkama z isto odločbo dodeliti BPP za obe vloženi tožbi skupaj.

15. Sodišče meni, da je določbo 27. člena ZBPP treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišče meni, enako kot tožnica, da so bili v zadevi sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožnica ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 27
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 130

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4Nzk5