UPRS Sodba IV U 80/2019-7

Jedro

V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 221/2019 z dne 7. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in mu dodelila BPP v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 808/2018, v obliki sestave in vložitve odgovora na tožbo od 5. 2. 2019 dalje ter za izvajanje BPP določila odvetnika B.B. iz Ljubljane. Prosilec je 4. 2. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP, za pravdni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. P 808/2018 in prošnji priložil poziv sodišča, da odgovori na tožbo.

2. Tožena stranka se je sklicevala na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovila, da prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, v skladu z določili 32. člena ZBPP. Zaradi teka roka za vložitev odgovora na tožbo, pa je organ sprejel odločitev, da se prosilcu BPP dodeli na podlagi 36. člena ZBPP. Tožena stranka je povzela pogoje zakona za dodelitev nujne BPP in navedla, da po pregledu predloženih listin ni mogla ugotoviti ali prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Ob upoštevanju določbe 24. člena ZBPP, pa je tožena stranka ugotovila, da iz priloženih listin v spisu izhaja, da je prosilec skupaj z C.C., tožen zaradi plačila 70.000,00 EUR s pp in da mora na tožbo, ki mu je bila vročena 21. 1. 2019, odgovoriti v roku 30 dni. O razlogih zaradi katerih nasprotuje tožbenemu zahtevku v pravdni zadevi se prosilec ni izjavil.

3. Tožena stranka je ugotovila, da prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, zaradi teka prekluzivnega roka za vložitev odgovora na tožbo, pa je odločila, da na podlagi 36. člena ZBPP, prosilcu dodeli nujno BPP v obliki sestave in vložitve odgovora na tožbo. V nadaljevanju je prosilca opozorila na pogoje dodelitve BPP.

4. Tožeča stranka v tožbi odločitvi oporeka in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in prosilčev zahtevek zavrne kot neutemeljen oziroma podredno, zadevo vrne v ponovni postopek. Predlog temelji na stališču, da izpodbijana odločitev ni skladna z določbami ZBPP. Tožeča stranka poudarja pomen inštituta nujne BPP in opozarja, da se pri presoji okoliščin in dejstev v zadevi za katero prosilec vlaga BPP, upoštevajo pogoji določeni v 24. členu zakona. Opozarja na določbo 32. člena ZBPP, po kateri je prosilec dolžan v prošnji za BPP, poleg osebnih podatkov ter oblike in obsega BPP, ki jo z vlogo uveljavlja, navesti tudi podatke o zadevi. Prosilčeva prošnja mora torej vsebovati tudi podatke o zadevi, na podlagi katerih je mogoč preizkus izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP, v zvezi s 36. členom istega zakona. V nasprotnem primeru bi namreč bili vsi prosilci avtomatično upravičeni do nujne BPP, zgolj ob izkazu pogoja, da jim preti zamuda določenega prekluzivnega roka, kar zagotovo ni namen BPP.

5. Prosilec ni navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje vložitvi tožbe v pravdnem postopku, niti ni organ za BPP (to izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe) presodil ali je prosilec v prošnji navedel razlog, ki bi kazal na očitno nerazumno zadevo oziroma, ki bi kazal, da prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Iz navedenega razloga je odločitev tožene stranke vsaj preuranjena.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

7. Stranka z interesom, A.A., odgovora na tožbo ni podala.

8. Tožba je utemeljena.

9. Izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Določbo je organ za BPP dolžan uporabiti v primeru, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Prvi odstavek navedene določbe določa tudi, da se nujna BPP v takem primeru prosilcu dodeli ne glede na njegov materialni položaj, vendar po presoji pogojev iz 24. člena tega zakona. Namen navedene določbe je, da se prosilec izogne posledicam zamude roka ali izgubi pravico opraviti določeno dejanje in se mu v ta namen dodeli pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno.

10. Sodišče zaradi prej navedenega pritrjuje tožeči stranki, da bi pred dodelitvijo nujne BPP morala presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Določba 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11. Po navedeni določbi je torej pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj, treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

12. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je prosilec, stranka z interesom v tem upravnem sporu, v prošnji za dodelitev BPP zaprosil za BPP za vložitev odgovora na tožbo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 808/2018. Med strankama prav tako ni sporno, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP (niti v tožbi) ni opredelil razlogov, ki bi izkazovali razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v pravdnem postopku, opr. št. P 808/2018.

13. Sodišče na podlagi dejanske ugotovitev iz prejšnje točke pritrjuje tožeči stranki, da je bila določba nujne BPP uporabljena nepravilno. Pojasnjuje, da je preprečitvi zlorab v zvezi z vlaganjem prošnje za dodelitev nujne BPP botrovala sprememba ZBPP (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP-C), ki je uvedla nov rok, ki določa, koliko časa pred iztekom roka za pravno dejanje lahko prosilec zaprosi za nujno BPP. Ta rok je namenjen pravočasni zagotovitvi odvetnika, ki bo prosilcu nudil BPP. Iz Poročevalca DZ, letnik 2014, z dne 12. 12. 2014, pa izhaja namen zakonodajalca, ki je jasno izražen tudi v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, da je pred dodelitvijo nujne BPP pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP, pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno. Iz obrazložitve predlagane spremembe 36. člena ZBPP (21. člen predloga ZBPP-C) izhaja tudi, da prosilec, ki vloži prošnjo za nujno BPP, ne sme biti priviligiran nasproti tistim prosilcem, ki za BPP zaprosijo pravočasno in katerih vloge se presojalo tudi z vidika vsebinske utemeljenosti po določbi 24. člena ZBPP.

14. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Ker tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 81/2019-7
• UPRS Sodba IV U 151/2019-7
• UPRS sodba I U 800/2014, enako tudi I U 838/2014