UPRS Sodba I U 454/2018-10

Jedro

Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločil, da je sklep o dovolitvi izvršbe tega organa št. 06190-11/2017-1 z dne 21. 3. 2017, s katerim je bil tožniku določen ponovni rok izvršitve ukrepov pod točko 2 in 3 v izreku odločbe št. 06174-63/2017-3 z dne 31. 1. 2017, katerih rok izvršitve je takoj po prejemu odločbe, izvršljiv (1. točka izreka). Tožnika kot zavezano stranko se kot stranko v postopku kaznuje z denarno kaznijo 500 EUR (2. točka izreka). Denarna kazen se mora plačati v roku 15 dni po vročitvi sklepa, na podračun, ki je naveden (3. točka izreka). V primeru, da denarna kazen ne bo plačana v odrejenem roku, bo izvedena izterjava denarne kazni po drugi osebi na tožnikove stroške (4. točka izreka). Tožnika kot zavezano stranko se poziva, da izvrši del odrejenega ukrepa pod točko 2 „Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“ v izreku odločbe št. 06174-63/2017-3 z dne 31. 1. 2017 takoj po prejemu sklepa. V kolikor tožnik ukrepa ne bo izvršil v odrejenem roku mu bo odrejena ponovna denarna kazen v znesku 500 EUR (5. točka izreka). Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (6. točka izreka). V postopku izdaje sklepa ni bilo posebnih stroškov (7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku 31. 1. 2017 izdana, zaradi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri nadzoru dejavnosti higienske nege v A., ureditvena odločba z rokom izvršitve v izreku citirane odločbe odrejenih ukrepov pod točko 1, 2., 3., 4 in 5 takoj po prejemu odločbe. Zaradi neizvršitve odrejenih ukrepov pod točko 2 in 3 v izreku navedene odločbe je bil 21. 3. 2017 izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06190-11/2017-1, s katerim je bil tožnik pozvan, da takoj po pravnomočnosti sklepa izvrši odrejene ukrepe pod točko 2 in 3 v izreku citirane odločbe. V kolikor tega ne bo storil, mu je bila zagrožena denarna kazen 500 EUR. Tožnikovo pritožbo zoper citirani sklep o dovolitvi izvršbe je zavrnilo Ministrstvo za zdravje z odločbo št. 021-50/2017/2 z dne 20. 7. 2017. Tožnik zoper navedeni sklep prvostopenjskega organa ni vložil tožbe v upravnem sporu.

3. Pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu 3. 10. 2017 je bilo ugotovljeno, da je ukrep pod točko 3 omenjene odločbe (z dne 31. 1. 2017) izvršen oziroma se izvršuje. Za del ukrepa pod točko 2 izreka navedene odločbe: „Pri izvajanju dejavnosti manikure uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice. Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“ pa ugotovljeno, da ni izvršen oziroma se ne izvršuje. Uporabljene pilice so se shranjevale od dejavnosti prejšnjega dne v plastični vreči v predalu in se po uporabi niso odlagale v plastično vrečko v pokrito posodo, kot to določa 8. člen Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih potrebnih dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik). Prvostopenjski organ se sklicuje na 298. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na podlagi katerega prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. V skladu z navedenim določilom se tožnika kaznuje z denarno kaznijo 500 EUR in se mu določi nov rok za izvrševanje dela ukrepa pod točko 2: „Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“ iz izreka odločbe z dne 31. 1. 2017. V kolikor tožnik odrejenega dela ukrepa ne bo začel izvrševati v ponovno odrejenem roku, bo izvedena izvršba s prisilitvijo preko denarne kazni v znesku 500 EUR. V kolikor tožnik ne bo plačal denarne kazni v odrejenem roku 15 dni, bo po določilih drugega odstavka 289. člena ZUP upravno izvršbo denarnih obveznosti opravil davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo denarnih obveznosti.

4. Ministrstvo za zdravje kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo. Upoštevaje dejstvo, da je odločba prvostopenjskega organa, ki je med drugim odrejala, da se pri izvajanju dejavnosti manikure uporabljajo pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice ter da se uporabljene pilice po uporabi odstranijo med odpadke ali se sterilizirajo, izvršljiva ter, da navedena obveznost ni bila izpolnjena niti v roku, določenem v sklepu o dovolitvi izvršbe, je prvostopenjski organ z izdajo izpodbijanega sklepa postopal pravilno in zakonito.

5. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in ga izpodbija, saj navaja, da je nepravilen in nezakonit. Tožnik ne izpodbija izvršilnega naslova, pač pa sklep, ki je po vsebini izvršilni sklep. Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa med drugim navaja, da naj bi se na kontrolnem pregledu 3. 10. 2017 ugotovilo, da se del ukrepa pod točko 2 odločbe z dne 3. 10. 2017 ne izvršuje. Gre za ukrep: „Pri izvajanju dejavnosti manikure uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice. Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“. Pri tem je bilo zmotno ugotovljeno, da so se uporabljene pilice od dejavnosti prejšnjega dne shranjevale v plastični vreči v predalu in se po uporabi niso odlagale v plastično vrečko v pokrito posodo, kot do določa 8. člen Pravilnika. Dejansko stanje je bilo povsem napačno ugotovljeno. Glede na takšne napačne dejanske ugotovitve (ob neupoštevanju pripomb zakonite zastopnice na inšpekcijski zapisnik z dne 3. 10. 2017) je v nadaljnjem postopku prvostopenjski organ tudi zmotno uporabil materialno pravo in izrekel ukrepe oziroma sredstva, ki so mu bila na voljo, saj je smatral, da tožnik svoje obveznosti, za katero je bila izrečena grožnja izreka denarne kazni 500 EUR, ni izpolnil in tožniku izrekel denarno kazen in mu hkrati zagrozil z novo denarno kaznijo v istem znesku. Hkrati je določil nov rok za izvrševanje dela ukrepa pod 2. točko odločbe z dne 31. 1. 2017. Inšpekcijski kontrolni pregled je bil opravljen 3. 10. 2017. Ugotovilo se je, da je tožnik izvršil oziroma izvršuje ukrep pod točko 3 izvršilnega naslova, le delno pa naj bi izvrševal ukrep pod točko 2. Zato mu je bila izrečena denarna kazen, ki je bila določena za vse ukrepe skupaj. Zato je napačna in nezakonita odločitev o izreku denarne kazni. Ta temelji na napačni ugotovitvi, da tožnik ni izvršil v celoti vseh odrejenih ukrepov. Tožnik navaja, da je v celoti izvršil naložene ukrepe. Prvostopenjski organ bi mu lahko izrekel kazen le, če bi tožnik medtem storil kaj takega, kar bi nasprotovalo njegovi obveznosti, ali če bi dani rok pretekel brez uspeha (drugi odstavek 298. člen ZUP). Ob napačno ugotovljenem dejanskem stanju je bil zato tudi nepravilno uporabljen zakon.

6. Tožnik navaja, da ni kršil izrečenega ukrepa: „Uporabljene pilice odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, naj bi bilo ugotovljeno, da so se uporabljene pilice shranjevale v plastični vreči v predalu in se po uporabi niso odlagale v plastično vrečko v pokrito posodo. Prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu ne navaja, kje naj bi to bilo (lokacija inkriminiranega dela neizpolnjevanja obveznosti) niti ne precizira mesta zbiranja. Napoveduje pa ravnanje, ki se naj bi ali naj se ne bi zgodilo, kar je najmanj preuranjeno, vsekakor pa gre za prekoračitev pooblastila organa, vezanega na svojo odločbo (izvršilni naslov). V slednji je namreč določena obveznost tožnika v točki 2 in 3 izreka. To obveznost pa tožnik dosledno spoštuje pri svojem dnevnem poslovanju. Tožnik uporablja dve vrsti pilic. Pilice za večkratno uporabo sterilizira, za enkratno uporabo pa uporabi le enkrat, jih zbira med odpadke in z njimi ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Prvostopenjski organ je očitno zgolj predvideval, da odpadki, zbrani na posebnem mestu (pilice za enkratno uporabo), ne bodo ustrezno odstranjeni (so bile zaenkrat posebej zbrane v posebni odpadni vrečici). Zgolj predvidevanje ne zadošča.

7. Tožnik uporabljene pilice po uporabi ustrezno ločuje kot odpadke in potem odstrani med odpadke na predpisan način ter s tem ravna v skladu z izvršilnim sklepom. Odpadki (uporabljene pilice) so se zbirali posebej, kasneje so tudi bili odstranjeni. Tožnik shranjuje odpadne, že uporabljene pilice, strogo ločeno (kot posebni odpadek). Pilice se shranjujejo na posebnem mestu, v posebni vrečki, strogo ločeno od še neuporabljenih ali steriliziranih pilic. Kontrolni pregled je bil opravljen, ko delavka tožnika še ni odnesla to posebno ločeno vrečko med odpadke. Odločba z dne 31. 1. 2017 tudi na nobenem mestu, niti v izreku niti v obrazložitvi, ne določa podrobnega ravnanja z odpadki. Iz navedenega razloga se je tožnik tudi pritožil, pri čemer v pritožbi ni izpodbijal izvršilnega naslova, pač pa izvršilni sklep. Drugostopenjski organ pa se z navedenimi tožnikovimi ugovori sploh ni ukvarjal. Tožnik je namreč poudarjal, da je obveznost v celoti izpolnil. Primarno tožnik svoj zahtevek utemeljuje na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično napačni uporabi materialnega prava, vse to v izvršilnem postopku. Podredno pa tožnik opozarja na uporabo načela sorazmernosti in se sklicuje na 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Izpodbijani sklep posega v tožnikove pravice oziroma njegovo pravno korist, tudi v njegov položaj in ugled gospodarskega subjekta na trgu, njegov stabilen status in razvoj v dejavnosti, ki jo opravlja. Zato ima pravni interes tako za izpodbojni kot za ugotovitveni zahtevek. Tožnik predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit, izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve drugostopenjske odločbe. Ker tožnik niti po poteku roka, določenega v sklepu o dovolitvi izvršbe, ni izpolnil obveznosti, kot izhaja iz zapisnika z dne 3. 10. 2017, je prvostopenjski organ pravilno izdal sklep s prisilitvijo, ki je predmet tožbe. Glede tožbenih navedb pa tožena stranka navaja, da tožnik tudi sam navaja, da se pilice hranijo v zaprti vrečki in da se šele tekom dneva odvržejo v odpadke, čeprav bi se moralo, tudi v skladu z navodili tožnika za delo v salonu, ki jih je tožnik sam priložil k pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, po opravljenem delu nujno počistiti salon - pult, sterilizirati pribor, odnesti smeti, obrisati vse delovne in stranke površine, stole, stekla, tla … Na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 3. 10. 2017, ki se je pričel ob 9,30 uri, je bilo namreč ugotovljeno, da se v enem izmed predalov ob delovnem mestu shranjujejo neuporabljene pilice, v drugem pa sterilizirane pilice. V enem predalu se je shranjevala vrečka z osmimi, vidno že uporabljenimi pilicami, ki po uporabi niso bile odstranjene med odpadke, čeprav bi morale biti že odstranjene, saj je delavka, ki je bila prisotna o inšpekcijskem pregledu, izjavila, da teh pilic ni uporabljala ona in da je ta dan uporabila le eno sterilno pilico. Glede navedb tožnika v zvezi z upoštevanjem načela sorazmernosti pa tožena stranka pripominja, da je v inšpekcijskem postopku poleg načela sorazmernosti potrebno upoštevati tudi, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojni (4. člen ZIN), naloge inšpekcijskega nadzora pa opravljajo z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pravilni so tudi razlogi, ki jih vsebujeta izpodbijani sklep in drugostopenjska odločba, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, na navedene razloge po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja:

11. Iz izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku 31. 1. 2017 izdana ureditvena odločba, s katero mu je bil med drugim v 2. točki izreka izrečen ukrep: „Pri izvajanju dejavnosti manikure uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice. Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati“. Za izvršitev navedenega ukrepa je bil določen rok: takoj po prejemu odločbe. Iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 21. 3. 2017 pa izhaja, da mora tožnik ukrepa pod točko 2 in 3 izreka omenjene ureditvene odločbe izvršiti takoj po pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka) ter da bo v primeru, da tožnik odrejenih ukrepov iz odločbe ne izvrši v danem roku, izvedena izvršba s prisilitvijo preko denarne kazni v znesku 500 EUR (3. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom pa je tožnik, zaradi delne neizvršitve ukrepa iz 2. točke izreka ureditvene odločbe, kaznovan z denarno kaznijo 500 EUR ter mu je v primeru, če ne bo izvršil omenjenega ukrepa v odrejenem roku, zagroženo s ponovno denarno kaznijo v znesku 500 EUR.

12. V obravnavani zadevi gre za izvršbo s prisilitvijo. Iz 298. člena ZUP izhaja, da če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (prvi odstavek). Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek). Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku tega člena, ne sme presegati 1.000 EUR. Vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečenega do tega zneska (tretji odstavek). Plačana denarna kazen se ne vrne (četrti odstavek).

13. V zadevi ni sporno, da je bila tožniku 31. 1. 2017 izdana ureditvena odločba in izrečen ukrep pod točko 2 izreka. Prav tako ni sporno, da je bil tožniku nato 21. 3. 2017 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, za med drugim prisilno izvršitev ukrepa iz 2. točke izreka ureditvene odločbe. Sporen pa je ukrep iz izpodbijanega sklepa, s katerim je tožnik, zaradi delne neizvršitve ukrepa iz 2. točke izreka ureditvene odločbe kaznovan z denarno kaznijo 500 EUR in s katerim mu je v primeru, če denarne kazni ne bo plačal v navedenem roku, zagroženo s ponovno denarno kaznijo v znesku 500 EUR. Tožnik namreč ugovarja zaključku prvostopenjskega organa, da ni v celoti izvršil izrečenega ukrepa, prav tako meni, da z izpodbijanim sklepom izrečen ukrep ni sorazmeren.

14. Po presoji sodišča tožnikovi ugovori niso utemeljeni.

15. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, kar potrjujejo ugotovitve v postopku (zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 3. 10. 2017), da so se pri tožniku uporabljene pilice shranjevale od dejavnosti prejšnjega dne v plastični vreči v predalu in se po uporabi niso odlagale v plastično vrečko v pokrito posodo, kot to določa 8. člen Pravilnika. Na podlagi navedene ugotovitve, ki ni sporna, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da tožnik ni izvršil izrečenega ukrepa, po katerem bi morale biti uporabljene pilice po uporabi odstranjene med odpadke ali sterilizirane. Tožnik ne ugovarja ugotovitvam prvostopenjskega organa, da so se uporabljene pilice v času inšpekcijskega pregleda nahajale v plastični vreči v predalu, pač pa nasprotuje zaključku organa, da bi morale biti uporabljene pilice v času inšpekcijskega pregleda (že) odstranjene med odpadke. Zatrjuje namreč, da so bile uporabljene pilice namenjene za odpad, vendar da (v času inšpekcijskega pregleda) še niso bile odstranjene med odpadke. Zato tožnik meni, da je izpodbijani sklep najmanj preuranjen in da gre za napačno sklepanje organa o tožnikovem bodočem ravnanju. Sodišče navedenim tožnikovim ugovorom ni sledilo.

16. Sodišče se strinja z zaključkom obeh organov (organa prve stopnje in organa druge stopnje), da s tem, ko je bilo v inšpekcijskem pregledu 3. 10. 2017 ugotovljeno, da so bile uporabljene pilice shranjene v plastični vreči od prejšnjega dne, ni bil izvršen ukrep, ki je bil tožniku naložen z ureditveno odločbo z dne 31. 1. 2017. Gre za ukrep: „Uporabljene pilice po uporabi odstraniti med odpadke ali jih sterilizirati.“ Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da naj bi šlo zgolj za napovedovanje ravnanja, ki naj bi se ali pa naj se ne bi zgodilo, ki naj bi bilo najmanj preuranjeno ter da naj bi šlo tudi za prekoračitev pooblastila organa, vezanega na svojo odločbo - izvršilni naslov. Ni namreč mogoče pritrditi tožniku, da je izdani ukrep izvrševal na način, da je uporabljene pilice zbiral v predalu v plastični vreči z namenom, da jih bo kasneje, v obravnavanem primeru ne isti dan, pač pa naslednji dan ali v naslednjih dneh, ustrezno odstranil. Ob navedenih ugotovitvah, ki jim tudi tožnik ne oporeka (obstoj uporabljenih pilic v predalu od prejšnjega dne) tudi po presoji sodišča izrečeni ukrep iz 2. točke izreka tožniku izdane ureditve odločbe z dne 31. 1. 2017 ni bil realiziran. Zato na navedeni zaključek ne vpliva tožnikovo sklicevanje, da prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu ne precizira mesta zbiranja. Prav tako na drugačno odločitev v navedeni zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje, da ureditvena odločba z dne 31. 1. 2017 ne določa podrobnega ravnanja z odpadki. Po presoji sodišča odrejeni ukrep, da se uporabljene pilice po uporabi odstranijo med odpadke, ne more pomeniti, da se le-te med odpadke odstranijo šele naslednji dan ali naslednje dni. Iz navedenih razlogov sodišče tožnikove ugovore, da je v celoti izpolnil naložene obveznosti iz ureditvene odločbe, zavrača ter s tem ugovore o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično napačni uporabi materialnega prava.

17. Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.

18. Prav tako niso utemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na načelo sorazmernosti. Denarna kazen je bila namreč izrečena v mejah, ki jih določa 298. člen ZUP, s katerim je določeno, da prva denarna kazen, ne sme presegati 1000 EUR, vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev pa je lahko znova izrečena do tega zneska. Tudi sicer po presoji sodišča, upoštevajoč javni interes, izrečeni ukrep ni nesorazmeren. Zato sodišče tožnikove ugovore, da izpodbijani sklep posega v tožnikov položaj in ugled gospodarskega subjekta na trgu, zavrača.

19. Glede na povedano je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1.

20. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

21. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 739/2016
• UPRS Sodba I U 1848/2015-14
• UPRS Sodba I U 833/2016-9