UPRS Sodba II U 417/2019-9

Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da se je premoženjsko stanje tožeče stranke in njene družine spremenilo, da je žena tožeče stranke postala solastnica stanovanjske stavbe ter parcele in da navedene nepremičnine ne predstavljajo nepremičnine, v kateri bi tožeča stranka prebivala. Vrednost solastniškega deleža pa presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je upravičenec (tožeča stranka v tem upravnem sporu) dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 43,69 EUR vrniti na tam naveden račun v tam opredeljenem roku. V obrazložitvi organ svojo odločitev utemeljuje na določbi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovitvi, da se je njegovo premoženjsko stanje spremenilo v toliko, da ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V postopku ugotavljanja pridobitve premoženja oziroma dohodka je organ ugotovil, da upravičenec oziroma njegova družina razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega 18.852,00 EUR.

2. Navaja, da tožeča stranka oziroma upravičenec v socialnem sporu v zvezi s katerim ji je bila z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč opr. št. Bpp 86/2018 z dne 14. 3. 2018 odobrena brezplačna pravna pomoč (za pravno zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenje zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine in telesne okvare), s tožbo ni uspela (zadeva se je obravnavala na Delovnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VI Ps 2050/2016). Zato je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je upravičenec na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji stroške iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 43,69 EUR, ki so bili izplačani odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi sklepa organa za brezplačno pravno pomoč opr. št. Bpp 86/2018 z dne 25. 5. 2018.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da ne razpolaga s premoženjem v višini 18.852,00EUR. Je do polovice solastnica nepremičnine, v kateri z ženo prebivata, teče pa postopek dedovanja, ki pa še ni dokončno in nepristransko rešen za ženo. V nadaljevanju navaja okoliščine v zvezi s postopki, ki tečejo že 20 let. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP ugotovil, da tožeča stranka ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči, ker se je njen materialni položaj v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.

7. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.

8. Upoštevaje navedeni materialno pravni okvir, je organ za brezplačno pravno pomoč dolžan po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati, ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno utemeljila na določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP. V zadevi ni spora o tem, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena z odločbo št. BPP 86/2018 z dne 14. 3. 2018 in da v postopku, v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, saj je na naroku v zadevi VI Ps 2050/2016 z dne 14. 5. 2018 tožbo umaknila. Iz podatkov predloženega upravnega spisa tudi izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi uradnih evidenc Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) ugotovil, da se je premoženjsko stanje tožeče stranke in njene družine spremenilo in da je žena tožeče stranke tudi solastnica do 1/2 stanovanjske stavbe z enim stanovanjem na naslovu ... (št. stavbe 267, št. stavbe 1) ter solastnica do 1/2 parcele št. 668/12 k.o. ..., in da navedene nepremičnine ne predstavljajo nepremičnine, v kateri bi tožeča stranka prebivala. Kot izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, je vrednost solastniškega deleža navedenih nepremičnin 33.608,84 EUR. To pa pomeni, da ima družina tožeče stranke premoženje, ki se v skladu s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 392,75 EUR), to je 18.852,00 EUR. Tožeča stranka je bila v postopku preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči s pozivom Bpp 86/2018 z dne 15. 5. 2019 seznanjena z navedenimi ugotovitvami in dejstvom, da glede na ugotovljeno premoženjsko stanje ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Vendar niti v roku določenem v pozivu niti kasneje okoliščin pridobitve premoženja ni pojasnila, prav tako ni nasprotovala v pozivu zapisanemu dejstvu, da bo izdana odločba o vračilu izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožeče stranke, da sama in njena družina ne razpolagata s premoženjem, ki bi bilo večje od 18.852,00 EUR.

9. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožeče stranke, da vrne stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči temelji na ugotovitvi organa za brezplačno pravno pomoč, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč več ne izpolnjuje. To pa je bilo ugotovljeno z izpodbijano odločbo, v kateri je bil tožeči stranki določen tudi rok za izpolnitev obveznosti. Ker ni sporna niti višina stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna vrniti, je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških temelji na določbi 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 399/2017-17
• UPRS Sodba II U 482/2017-8
• UPRS Sodba II U 300/2019-9