UPRS Sodba II U 570/2017-9

Jedro

Iz pregleda upravnega spisa ni razvidno, da je tožena stranka seznanila tožnika o vseh ogledih, da bi tožnik lahko podal pripombe. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do vseh navedb tožnika. Stranka mora imeti na razpolago vso dokumentacijo na podlagi katere se odloča, da lahko poda pripombe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-54337/2016/28 z dne 26. 9. 2017 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), je z izpodbijano odločbo kot prvostopenjski organ odločila, da tožniku zavrne izplačilo sheme proizvodno vezanih podpor za leto 2016. Za shemo proizvodno vezane podpore - strna žita se zavrne površina 0,19 ha in za zelenjadnice 3,63 ha (točka 1. izreka). Tožniku so nastale več letne sankcije zaradi čezmerne prijave, zato se bodo stranki v tekočem letu oz. v naslednjih treh letih, zaradi sankcij nastalih na neposrednih plačilih, izplačila zmanjšala za 4.309,06 EUR (točka 2 izreka). Skupni znesek neposrednih plačil na podlagi odpravljene odločbe št. 33101-54337/216/14 z dne 31. 3. 2017 je znašal 60.800,65 EUR, preveč plačana sredstva v višini 9.166,98 EUR je tožnik poravnal oz. vrnil na račun tožene stranke. Zato na podlagi te odločbe ni upravičen do dodatnega plačila neposrednih plačil (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je tožnik dne 5. 5. 2016 vložil pri Agenciji vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2016. Z odločbo št. 33101-54337/2016/11 z dne 21. 1. 2017 je Agencija zahtevku izbirne vloge za leto 2016 ugodila, nato pa navedeno odločbo odpravila v celoti. Tožnik se je pritožil na drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje. Agencija je v postopku ponovnega odločanja ponovno zavrnila zahtevke za izplačilo shem proizvodno vezanih podpor za leto 2016 skupno za 3,82 ha površin. Agencija se sklicuje v obrazložitvi na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 (v nadaljevanju Uredba) in Uredbo o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1) ter Uredbo o navzkrižni skladnosti (v nadaljevanju Uredba 2). Podpora za zelenjadnice je urejena v 37. členu Uredbe 1, kjer je določen upravičenec in pogoji. Podpora za strtna žita je urejena v Uredbi 1 v 27. členu je določena racionalna zgornja meja za podporo za pridelavo strtnih žit. V 28. členu Uredbe 1 je določen upravičenec in pogoji ter v 29. členu iste Uredbe pa višina podpore. Nadalje Agencija v obrazložitvi citira tudi Uredbo (EU) št. 640/2014, ki v prvem odstavku 19. člena določa upravne kazni v primerih čezmerne prijave, če je v zvezi s skupino kmetijskih rastlin iz člena 17 (1) prijavljena površina za namene katere koli sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, večja od ugotovljene površine. V skladu z 18. členom se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je navedena razlika večja od bodisi 3 % bodisi 2 ha, vendar ne presega 20 % ugotovljene površine.

3. Agencija je v ponovnem postopku odločanja o upravičenosti do izplačila proizvodno vezanih podpor za leto 2016 ugotovila, da je tožnik v zbirni vlogi z dne 5. 5. 2016 uveljavljal ukrep proizvodno vezanih podpor – zelenjadnice. Na kmetijskem gospodarstvu tožnika je dne 13. 5. 2016 bil opravljen kontrolni pregled površin z daljinskim zaznavanjem in se je ob tem sestavil zapisnik. Zapisnik je temeljil na fotointerpretaciji satelitskih posnetkov tekočega leta (ortofoto posnetkov kontrole v letu 2016) za vse kmetijske parcele za vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo, ki ga je treba pregledati zaradi priznavanja tipov talne odeje in kadar je to ustrezno, vrste kmetijske rastline ter meritev površin. Satelitsko preverjanje je bilo torej opravljeno dvakrat, dne 13. 5. 2016 in 24. 6. 2016. Hitri terenski pregled je bil opravljan dne 1. 9. 2016, drugi pa 30. 9. 2016, kar je razvidno iz predloženih fotografij k zapisniku. Tožnik je bil ob zaključku kontrole na kraju samem dne 13. 10. 2016 o ugotovitvah obeh hitrih terenskih ogledov seznanjen in je imel možnost, da poda na zapisnik pripombe. Ker tožnik ni podal pripomb, s katerimi bi imel možnost, da se izpodbija kontrolorjeve ugotovitve glede dejanskega stanja na kmetijskem gospodarstvu, je Agencija ugotovila, da tožnik ni upravičen do izplačila za zelenjadnice, saj ne izpolnjuje pogoje prisotnosti zelenjadnic v obdobju v navedenem 37. členu Uredbe 1. Prav tako je čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo zelenjadnic znašala 3,63 ha, kar je več kot 50 % ugotovljene površine, zato se tudi zahtevek za zelenjadnice skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe (EU) št. 640/2016 zavrne in se stranki v tekočem letu oz. v naslednjih treh koledarskih letih ugotovitve čezmerne prijave plačila pomoči zmanjšajo do višine zneska sankcije. Po pregledu na kraju samem je bila tudi ugotovljena manjša površina blokov, kot je bila prijavljena na GP, zato je Agencija zahtevek za 0,19 ha za strna žita, ki presegajo ugotovljeno površino, skladno s prvim odstavkom 27. člena Uredbe zavrnila in obravnavala kot čezmerno prijavo v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 640/2014.

4. Tožena stranka je kot drugostopenjski organ pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnila. Po pregledu zapisnika je drugostopenjski organ ugotovil, da so ugotovitve kontrolorja iz zapisnika povsem jasno razvidne za vsak BLOK in GERK. Razvidna je prijavljena višina, dejanska raba in kmetijska rastlina ter ugotovljena površina. V primeru ugotovljenih čezmernih prijav so razvidne tudi posamezne opombe kontrolorja. Navedbe pritožnika, da se nanašajo na nejasnost in nerazumljivost zapisnika so tako neutemeljene. Zapisnik je tožnik tudi podpisal in nanj ni dal pripomb, s katerimi bi reagiral na kontroli ugotovljeno dejansko stanje. V nadaljnji obrazložitvi se drugostopenjski organ sklicuje na obrazložitev Agencije v izpodbijani odločbi.

5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je tožnik upravičen do izplačila vseh z vlogo dne 5. 5. 2016 zahtevanih neposrednih plačil za leto 2016 ali podrejeno izpodbijano odločbo v celoti odpravi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Priglaša tudi stroške. Tožnik meni, da je Agencija kljub večkratnim kontrolam njegovega kmetijskega gospodarstva napačno ugotovila dejansko stanje na kmetijskih zemljiščih, ki jih je prijavil tožnik v zbirno vlogo 5. 5. 2016. Pri meritvah površin je namreč potrebno upoštevati določbe Uredbe 1122/2009/EU, ki opredeljuje pravila za meritve površin. Kontrolor površin na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ni preveril z GPS napravo, temveč naj bi meritve 166 ha kmetijskih zemljišč opravil z daljinskim zaznavanjem (metodo CWRS) po Uredbi 809/2014/EU. Merjenje tako velikih površin, kot so na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu mora potekati izjemno natančno, zaradi nenatančnega merjenja kontrolorja in napačnih interpretacij s pomočjo CWRS metode je prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja. Zato tožnik meni, da je vsebina zapisnika z dne 13. 5. 2016 neustrezna. Iz zapisnika namreč ni razvidno, na katerih kmetijskih zemljiščih naj bi bile napake, mnogi od obravnavanih blokov so razdeljeni na številne manjše enote z različnimi ugotovitvami kontrolorja za posamezne dele. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) od upravnega organa zahtevah obrazložitev odločbe. Tožnik se iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne more seznaniti z razlogi, ki so Agencijo vodili k izreku v izpodbijani odločbi, poleg tega pa meni, da se upravni organ ni poglobil v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja. Nadalje tožnik navaja, da so bile zelenjadnice ali njihovi ostanki, prisotni od 7. maja do vključno 30. septembra 2016 na njegovih kmetijskih površinah. Na obeh navedenih blokih je prideloval čebulo, ki jo je 31. avgusta 2016 pospravil, nato je na obeh površinah zasejal repo. V vmesnem času med spravilom čebule in setvijo repe so bili na blokih vidni ostanki čebule, saj sta bili obe njivi obdelani samo z strežnikom do globine 5 cm. Tožnik nadalje navede, da je bil na seznanitev z zapisnikom je bil pozvan s strani kontrolorja, ki ga je zapisnik prebral, vendar je zaupal kontrolorju komentarju uradne osebe, ki je izvajala kontrolni pregled, da je vse v redu. Šele po prejemu odločbe Agencije je ugotovil, da je kontrolor podal napačne podatke o rezultatih kontrole, saj je na BLOK-ih 1176797 in 1176614 označil, da zelenjadnice niso prisotne v zahtevanem obdobju.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožnikove navedbe prereka kot neutemeljene iz razlogov, ki so že navedeni v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. Posebej je poudarila, da je iz dokumentov upravne zadeve razvidno, da je bil na kmetijskem gospodarstvu tožnika opravljen pregled površin z daljinskim zaznavanjem. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem in zahtevkov za plačila območjem z naravnimi in drugimi osebnimi osebnimi omejitvami je razvidno, da je bilo pri pregledu BLOK-ov 11176597, 11176614 ugotovljeno, da prijavljene zelenjadnice v predpisanem časovnem obdobju na njivi niso bile prisotne s sledečo opombo kontrolorja: "Na površini so bile zelenjadnice, ki so bile pospravljene konec avgusta. Do 30. 9. 2016 ni bilo zasejanih novih zelenjadnic". Ugotovljene so bile tudi čezmerne prijave površine na posameznih GERK-ih. Pri pregledu zapisnika je drugostopenjski organ ugotovil, da so ugotovitve kontrolorja iz zapisnika povsem jasno razvidne, za vsak BLOK in GERK je razvidna prijavljena površina, dejanska raba in kmetijska rastlina ter ugotovljena površina dejanske rabe in kmetijske rastline. Tudi v primeru ugotovljenih čemernih prijav so razvidne tudi posamezne opombe kontrolorja na zapisnik. Zapisnik je bil po zaključku kontrolnega pregleda tožniku prebran, prav tako je imel možnost, da ga sam prebere in se seznani z na njem navedenimi dejstvi. Tožnik ni podal pripomb, s katerimi bi reagiral na kontroli ugotovljenem dejanskem stanju, ki se tako šteje kot pravilno ugotovljeno.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do plačila zahtevka sheme proizvodno vezanih podpor za leto 2016, za strna žita in zelenjadnice.

9. V skladu z določbami Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), Vlada RS v skladu s programskimi dokumenti sprejme predpise za izvedbo ukrepov kmetijske politike. Za izvajanje ukrepov razvoja podeželja vlada določi: vrste ukrepov, pogoje, upravičence, merila in postopke za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa razvoja podeželja ter finančna sredstva, namenjena za posamezni ukrep razvoja podeželja (12. člen ZKme-1).

10. V obravnavani zadevi je podlaga za urejanje ukrepov kmetijske politike že navedena Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 - Uredba in Uredba o shemah neposrednih plačil – Uredba 1. Tožnik je nesporno vložil dne 5. 5. 2016 pri Agenciji zbirno vlogo za leto 2016, s katero je uveljavljal zahtevke za proizvodno vezane popdpore (zelenjadnice in srtna žita). Tožena stranka je zavrnila zahtevek za izplačilo za zelenjadnice na podlagi 37. člena Uredbe 1 in drugega odstavka 19. člena Uredbe (EU) št. 640/2014. Na ogledu je bilo ugotovljeno, da tožnik ni imel zelenjadnic na površinah v predpisanem času in je bila prijavljena površina kmetijskih zemljišč, za namene sheme oz. podpore na površino, večja od ugotovljene površine (tudi za srtna žita).

11. Tožnik je že v pritožbi zoper izpodbijani akt pri upravnem organu zatrjeval, da so na obravnavanih zemljiščih bili jasno vidni ostanki čebule, saj so bile površine obdelane s strežnikom samo globine 5 cm in so bili ostanki jasno vidni. Pri kontroli na ogledu s kontrolorjem je tožnik podpisal zapisnik, in po prejemu zapisnika ugotovil, da je kontrolor na obravnavanih površinah označil, da ni bilo prisotnih zelenjadnic. Tožnik je tudi zatrjeval, da mu niso bile predočene fotografije hitrih terenskih ogledov. Tožena stranka se do navedenih pritožbenih ugovorov tožnika ni opredelila. Zato tožnik te ugovore tudi uspešno uveljavlja v tožbi.

12. Iz pregleda upravnega spisa ni razvidno, da je tožena stranka seznanila tožnika o vseh ogledih, tudi ortofoto posnetkih zemljišč, da bi tožnik lahko podal pripombe. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do predloženih računov, s katerimi tožnik dokazuje nakup zelenjadnic v obravnavanem obdobju. Tožena stranka je opravila meritev v skladu z Uredbo 809/2014/EU, kar tožnik tudi graja, saj je potrebno upoštevati določbe Uredbe 1122/2009/EU, ki opredeljujejo pravila za meritve površin.

13. Navedeno se nanaša tudi na ugotovitve tožene stranke glede čezmernih prijav, saj se tožena stranka sklicuje na ugotovitve v zapisniku, na katerega tožnik ni podal pripomb ter se tako navedbe tožnika štejejo za nova dejstva in dokaze, ki jih tožena stranka ni mogla upoštevati v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP. Slednje sicer drži, vendar mora stranka imeti na razpolago vso dokumentacijo na podlagi katere se odloča, da lahko poda pripombe. Glede na tožbene navedbe in podatke spisa sodišče ugotavlja, da tožnik ni bil seznanjen z vso dokumentacijo, ki je sestavni del zapisnik, tako, da bi lahko podal pripombe. Na pravilnost dela kontrolorja se je tožnik zanesel.

14. Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku, kot to določa v 138. členu ZUP. Tožena stranka, lahko za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, opravi tudi ustno obravnavo in zasliši stranko in ji tako omogoči, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, ki so pomembni za izdajo odločbe.

15. Po mnenju sodišča tožena stranka dejanskega stanja ni popolno ugotovila in se tudi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika, tako je tožba tožnika utemeljena.

16. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba po dopolnitvi dejanskega stanja ob upoštevanju mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o zahtevi za izplačilo sheme vezanih podpor za leto 2016.

17. Sodišče je odločalo na seji iz razloga, ker je bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in tako glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (prva alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

27.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 274/2018-27
• UPRS sodba I U 520/2013
• UPRS Sodba III U 189/2017-9