<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 93/2018-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.93.2018.7
Evidenčna številka:UP00026293
Datum odločbe:02.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Adriana Hribar Milič (preds.), Bojana Prezelj Trampuž (poroč.), Zdenka Štucin
Področje:DAVKI
Institut:davek na promet nepremičnin - razdelitev solastnine - zmotna uporaba materialnega prava

Jedro

Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi v obravnavani zadevi finančni organ moral upoštevati določilo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter davek odmeriti na navedeni pravni podlagi. Po omenjeni določbi ZDPN-2 se podvrže obdavčitvi le promet s tistim delom nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ki ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku, kot je to izrecno izpostavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 54/2017 z dne 16. 5. 2018 (prim. zlasti tč. 15 obrazložitve).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4236-36854/2016-5 (06-130-04) z dne 15. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski finančni organ v postopku odmere davka na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN) tožniku od davčne osnove 58.278,75 EUR odmeril DPN po stopnji 2,00 % v znesku 1.165,58 EUR DPN in mu ga naložil v plačilo v roku 30 dni, po preteku tega roka pa se bodo zaračunale zamudne obresti in začela davčna izvršba. Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da posebni stroški v tem postopku niso nastali ter da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila finančnemu organu 26. 9. 2016 predložena napoved za odmero DPN in pogodba o prenosu lastninske pravice ob razdelitvi solastnine z dne 20. 9. 2016, in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni solastnik dobil plačanega, s katero je tožnik prenesel lastninski pravico na zemljiščih k. o. ..., parc. št. 5398/1 in parc. št. 5398/3, v znesku 9.147,00 EUR. Finančni organ se sklicuje na 1. in 3. člen Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2), ki določata, da je pri odplačnem prenosu lastninske pravice določena obveznost plačila DPN, zavezanec za DPN pa je po 5. členu ZDPN prenositelj lastninske pravice nepremičnine. Davčna osnova je ugotovljena v skladu s 8. členom ZDPN-2. Na podlagi Delilne pogodbe je tožnik odsvojil delež 1/3-ine parc. št. 5398/1 in 5398/3 drugima solastnikoma in od njiju prejel delež 2/3-in parc. št. 5398/2 vse k.o. .... Glede na navedeno šteje finančni organ prenos lastninske pravice v tem postopku kot odplačni prenos lastninske pravice. Delež 1/3-ine parcel znaša v površini 898,67 m2. Pogodbena cena znaša 6,89 EUR/m2. Po ugotovitvi finančnega organa pogodbena cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu. Ugotovljena povprečna cena primerljivih stavbnih zemljišč znaša 64,85 EUR/m2. Ugotovljena davčna osnova za 898,67 m2 stavbnega zemljišča tako znaša 58,278,75 EUR. Z zapisnikom z dne 12. 10. 2016 je bil tožnik seznanjen z ugotovljeno davčno osnovo. Tožnik je na zapisnik podal pripombe, v katerih je navedel, da se ne strinja z odmero davka. Ker tožnik finančnemu organu ni predložil dokazil glede vrednosti predmetnih nepremičnin, je finančni organ štel, da z njimi ne razpolaga in da se z ugotovljeno davčno osnovo strinja. Ob ugotovljeni vrednosti nepremičnin v znesku 58.278,75 EUR, ki jo je finančni organ upošteval kot davčno osnovo, je finančni organ odločil, da je tožnik, kot prenositelj lastninske pravice, zavezanec za plačilo DPN po stopnji 2,00 %, določeni v 9. členu ZDPN-2, v znesku 1.165,58 EUR.

3. Ministrstvo za finance kot drugostopenjski finančni organ je tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo. Zavrača tožnikove pritožbene ugovore, da bi moral v obravnavani zadevi finančni organ pri obdavčitvi upoštevati določbo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 in sprejema odločitev prvostopenjskega finančnega organa kot pravilno.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnik navaja, da so pogodbene stranke A. A., tožnik in B. B. 20. 9. 2016 sklenile delilno pogodbo opr. št. SV 890/16, v kateri so razdružile solastnino na treh nepremičninah, na katerih so bili zemljiškoknjižni solastniki in sicer vsak do deleža 1/3-ine od celote. Omenjene pogodbene stranke so leta 2002 kupile vsak solastninski delež do 1/3-ine parc. št. 5398 k. o. ... in leta 2008 naročile parcelacijo navedene nepremičnine, tako da so nastale tri nove nepremičnine in sicer parc. št. 5398/1, 5398/2 in 5398/3, vse k. o. ..., z namenom, da si solastno premoženje razdelijo v naravi v skladu z določili 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tako so pogodbene stranke A. A., tožnik in B. B. z navedeno delilno pogodbo razdružile solastnino na nepremičninah parc. št. 5398/1, parc. št. 5398/2 in parc. št. 5398/3, vse k. o. .... Po navedeni pogodbi je: - A. A. pridobil v last solastniški delež 2/3-in od tožnika in B. B. in sicer od vsakega delež do 1/3-ine in tako postal lastnik parc. št. 5398/1 do celote (upoštevaje tudi dosedanje lastništvo); - tožnik pridobil v last solastniški delež 2/3-in od A. A. in B. B. in sicer od vsakega delež do 1/3-ine in tako postal lastnik parc. št. 5398/2 do celote (upoštevaje tudi dosedanje lastništvo); - B. B. pridobil v last solastniški delež 2/3-in od A. A. in C. C. in sicer od vsakega delež do 1/3-ine in tako postal lastnik parc. št. 5398/3 do celote (upoštevaje tudi dosedanje lastništvo). Pogodbene stranke so ocenile vrednost nepremičnin. Na račun dogovorjene razdružitve solastnine sta tožnik in B. B. A. A. izplačala znesek v skupni višini 177,00 EUR in sicer C. C. znesek v višini 78,00 EUR in B. B. znesek v višini 99,00 EUR.

5. Tožnik je za navedeno delilno pogodbo vložil napoved za odmero DPN in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni solastnik dobil plačanega, torej je šlo za napoved za odmero davka v smislu prenosa nepremičnina po peti alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Finančni organ je v postopku odmere DPN ugotovil, da pogodbena vrednost ne ustreza ceni stavbnega zemljišča v prostem prometu in je zato določil davčno osnovo v znesku 58.278,75 EUR. Z navedeno davčno osnovo se solastniki nepremičnin niso strinjali, saj so na zapisnik o ugotovljeni vrednosti podali pripombe, da je ocenjena vrednost previsoka, glede na to, da gre sicer za stavbno zemljišče, vendar v območju zelenih površin, kjer gradnja ni možna. Finančni organ tako ni sprejel za davčno osnovo vrednosti nepremičnin, kot je bila določena v delilni pogodbi, čemur tožnik oporeka. Poleg tega je finančni organ odmeril DPN na podlagi določbe 8. člena ZDPN-2, kar je v nasprotju s priglasitvijo in v nasprotju z določbo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Ta namreč določa, da se DPN pri prenosu lastninske pravice ob razdelitvi plača le od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni lastnik dobil plačanega. Finančni organ zmotno meni, da gre v primeru razdelitve solastnine za prodajno ali neke vrste menjalno pogodbo in je zato zmotno obračunan DPN po 8. členu ZDPN-2. Davek se v takih primerih lahko oz. se mora obračunati le od zneska, ki ga dobi posamezni solastnik izplačanega v denarju, v primeru, da pri razdelitvi solastnine odsvojen delež presega vrednost deleža, ki ga je dobil v last od ostalih solastnikov. V konkretnem primeru gre za pogodbo o razdelitvi solastnine, ki je sklenjena z namenom sporazumne delitve solastne stvari ter je posebej urejena v 70. členu SPZ, ki prav tako določa, da v primeru delitve solastnine solastnik ostalim solastnikom izplača razliko v vrednosti njihovih deležev. V konkretnem primeru ne gre ne za prodajo in ne za menjavo nepremičnin, pač pa gre za delitev solastnine po SPZ. Finančni organ bi zato moral kot osnovo za odmero davka po delilni pogodbi vzeti delež na nepremičnini, ki ga je tožnik pridobil in to v delu, ki presega 1/3-ino nepremičnin, ki jih je imel v lasti ob sklenitvi delilne pogodbe. Tožnik zato predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi povračilo stroškov plačila sodne takse.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da v obravnavani zadevi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, saj se tožnik pravilno sklicuje na določbo 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki v obravnavani zadevi ni bila pravilno uporabljena.

9. Iz obravnavane zadeve izhaja, da je tožnik vložil napoved za odmero DPN v zvezi s delilno pogodbo opr. št. SV 890/16 z dne 20. 9. 2016, sklenjeno med A. A., tožnikom in B. B., zaradi razdružitve solastnine na nepremičninah parc. št. 5398/1, 5398/2 in 5398/3 k. o. .... Na navedenih nepremičninah so bile vse tri pogodbene stranke zemljiškoknjijžni solastniki, vsak do 1/3-ine. Z omenjeno delilno pogodbo so se pogodbene stranke dogovorile o razdelitvi solastnih nepremičnin tako, da postane A. A. izključni lastnik parc. št. 5398/1 k. o. ..., tožnik izključni lastnik parc. št. 5398/2 k. o. ..., B. B. pa izključni lastnik nepremičnine parc. 5398/3 k. o. ....

10. Po stališču finančnega organa je tožnik tako na podlagi navedene delilne pogodbe odsvojil delež do 1/3 na parc. št. 5398/1 in delež do 1/3 na parc. št. 5398/3 k. o. ... in prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah štel kot odplačen prenos lastninske pravice. Zato je, potem, ko je ugotovil vrednost predmetnih nepremičnin, saj je ugotovil, da pogodbena cena nepremičnin ne ustreza njihovi vrednosti, tožniku od ugotovljene davčne osnove v višini 58.278,75 EUR odmeril DPN v znesku 1.165,58 EUR.

11. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi v obravnavani zadevi finančni organ moral upoštevati določilo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter davek odmeriti na navedeni pravni podlagi. Po omenjeni določbi ZDPN-2 se podvrže obdavčitvi le promet s tistim delom nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ki ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku, kot je to izrecno izpostavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 54/2017 z dne 16. 5. 2018 (prim. zlasti tč. 15 obrazložitve).

12. Stališče finančnega organa, na katerem temelji izpodbijana odločitev, tako ni pravilno. V ponovljenem postopku bo tako finančni organ, ob upoštevanju stališča, da gre v obravnavani zadevi za razdelitev solastnine, ki je podvržena obdavčitvi le v morebitnem presežku, moral ugotoviti višino morebitnega presežka in nato v zadevi ponovno odločiti.

13. Glede na navedeno je bilo v zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in posledično tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v skladu z 4. in 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek.

14. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davku na promet nepremičnin (2006) - ZDPN-2 - člen 3/3, 3/3-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxODUy