<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 21/2019-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:II.U.21.2019.6
Evidenčna številka:UP00019990
Datum odločbe:23.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Nevenka Đebi (preds.), Vlasta Švagelj Gabrovec (poroč.), Violeta Tručl
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - odložitev kazenskega pregona - izvensodna poravnava

Jedro

Odlog kazenskega pregona in v primeru pozitivnega izida zavrženja obadbe po 162. členu ZKP je ena od možnosti zaključka kazenskega postopka zoper osumljenca. Odlog kazenskega predloga je možnost izvensodne poravnave spora, zato je glede na določbo prvega odstavka 7. člena ZBPP dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča tudi za postopke po 162. členu ZKP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 821/2018-2 z dne 7. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje kot osumljenke v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, pod št. MS-Kt/22874/2018-WZ-ss. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek, v katerem je kot osumljenka prejela vabilo za narok za odložitev kazenskega pregona, zoper njo pa se vodi postopek v zvezi s kaznivim dejanjem grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da obravnava kazenske ovadbe in opravljanje dejanj v tej zvezi sodi v predkazenski postopek, ki pa še ni sodni postopek v smislu 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in se zato za ta postopek brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicuje se na 7. člen ZBPP in dodaja, da iz te določbe izhaja, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi za druge postopke (ne samo za postopke pred tam navedenimi sodišči), če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Enako izhaja tudi iz Poročevalca št. 77 z dne 12. 9. 2000 k predlogu ZBPP. V obravnavanem primeru je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku za odložitev kazenskega pregona pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti po 162. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Glede na določbo tega člena je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, za katero je dodelitev brezplačne pravne pomoči možna. Tožeča stranka se pri tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

6. Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje kot osumljenke v zgoraj navedenem postopku, v katerem je prejela vabilo za narok za odložitev kazenskega pregona.

7. ZKP v 162. členu določa, da sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. V prvem odstavku 162. člena primeroma našteva te naloge, kot so: odprava ali poravnava škode, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali dobrodelne namene, idr. Če osumljenec v roku, ki ga določi državni tožilec, izpolni nalogo in povrne stroške, se ovadba zavrže (četrti odstavek 162. člena ZKP). Pri postopku po 162. členu tega zakona povabi državni tožilec osumljenca in oškodovanca na državno tožilstvo. V vabilu se navede razlog vabljenja. Če se vabilu odzoveta, seznani državni tožilec osumljenca s kazensko ovadbo in o tem, da bo ovadbo zavrgel, če se bo ravnal po njegovih navodilih in pravočasno izpolnil določene naloge (prvi odstavek 163.a člena ZKP).

8. Kot izhaja iz prej navedenega, je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, za sodno varstvo pa štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (1. člen ZBPP). Da je treba sodno varstvo razumeti tudi kot nudenje pravne pomoči (pravno svetovanje, zastopanje in druge storitve določene z zakonom) pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, izhaja tudi iz 7. člena ZBPP.

9. Odlog kazenskega pregona in v primeru pozitivnega izida zavrženje ovadbe po 162. členu ZKP je ena od možnosti zaključka postopka zoper osumljenca za kazniva dejanja, določena v tem členu pod določenimi pogoji. Za to je potrebno soglasje oškodovanca ter da je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. V postopku odloga kazenskega pregona državni tožilec povabi osumljenca in oškodovanca na državno tožilstvo.

10. Iz vsega navedenega izhaja, da je postopek odloga kazenskega pregona možnost izvensodne poravnave spora, zato je glede na določbe prvega in drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča tudi za postopke po 162. členu ZKP (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014).

11. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi zmotnega zaključka glede dejanskega stanja, posledično napačno uporabila materialno pravo, zato je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

13. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 162
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 7/1

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba II U 22/2019-6, z dne 23.01.2019, ECLI:SI:UPRS:2019:II.U.22.2019.6

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NDMy