UPRS Sodba II U 36/2017-8

Jedro

Če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, izrek katerega mora vsebovati vse sestavine na podlagi 151. člena ZDavP-2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na podlagi plačilnega naloga št. PN 636/2012 z dne 30. 1. 2013, ki ga je izdala Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: predlagatelj izvršbe) in ki je postal izvršljiv dne 20. 6. 2013, zaradi neplačane globe v višini 500,00 EUR, stroškov davčne izvršbe v višini 25,00 EUR in stroškov izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v višini 25,00 EUR in stroškov izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v višini 25,00 EUR ter določil način davčne izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri banki oziroma hranilnici A. d.d.

2. Zoper citirani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo. Tožena stranka kot drugostopenjski organ je po pritožbi tožnika spremenila izpodbijano odločbo v 1. točki izreka v drugem odstavku 1. alineje tako, da se v tem delu pravilno glasi “št. 06171-835/2012636/2012, ki je postal izvršljiv dne 20. 6. 2013“. V preostalem delu je tožena stranka pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožena stranka je ugotovila, da je izpodbijani sklep vseboval vse sestavine v času izdaje, saj je obstajal veljavni izvršilni naslov in sicer plačilni nalog št. 06171-835/2012636/2012 z dne 30. 1. 2013 predlagatelja izvršbe, da je postal izvršljiv dne 20. 6. 2013 in torej vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen plačilni nalog, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se dejstva, ki so v njem potrjena v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Niti določbe ZDavP-2, niti določbe ZUP za primere, kot je konkretna zadeva davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. Glede na to, da globa v višini 500,00 EUR ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in organu prve stopnje podal predlog za izterjavo, ta pa je na podlagi tako prejetega predloga pravilno začel s postopkom davčne izvršbe, z izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

4. Peti odstavek 157. člena ZDavP-2 določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Glede navedb pritožnika, s katerim je smiselno izpodbijati izvršilni naslov v predmetni zadevi, ko navaja potek prekrškovnega postopka pred predlagateljem izvršbe, pritožbeni organ pojasnjuje, da se v predmetnem postopku presoja zgolj pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Na navedbe pritožnika glede vložene ustavne pritožbe tožena stranka pojasnjuje, da le-ta ne zadrži izvršitve izvršilnega naslova. Tožena stranka je ugotovila, da pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako ni prišlo do kršitev, o katerih odloči pritožbeni organ po uradni dolžnosti, zato je ugotovila, da je prvostopenjski organ odločil pravilno. Na podlagi 248. člena ZUP je tožena stranka, v skladu z navedenim pritožbo kot neutemeljeno zavrnila, kot izhaja iz odločbe.

5. Tožeča stranka vlaga tožbo, v kateri se sklicuje na že podane pritožbene ugovore in prilaga prošnjo za pomoč Občini Duplek, s pogodbo o izplačilu odškodnine z dne 24. 5. 2010 Občine Duplek in s tem o priznanju škode. Nadalje navaja, da je za registracijo živali že posredovala vse dokumente o pravočasnem pristopu za registracijo kot tudi inšpektorski zapisnik, kar dokazuje, da je pristopila k registraciji. Tožeča stranka smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe v skladu z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar potrjuje tudi sodna praksa, zato tožeča stranka ne more izpodbijati tega tudi v upravnem sporu. Tako je glede višine terjatve in zavezanca za plačilo terjane terjatve že določeno kot izhaja iz izvršilnega naslova, ki je postal tudi pravnomočen dne 11. 6. 2013. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladno z določbami ZDavP-2 na katere se upravni organ sklicuje in sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V spornem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.

9. Iz upravnega spisa izhaja, da je prvostopenjski organ pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 zoper tožečo stranko, ki obveznosti ni plačala v predpisanih rokih. Na podlagi drugega odstavka istega člena začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, čigar izrek mora vsebovati vse sestavine na podlagi 151. člena ZDavP-2, ki so v obravnavnem primeru bili izpolnjeni, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov in sicer plačilni nalog št. 06171-835/2012636/2012 z dne 30. 1. 2013 predlagatelja izvršbe, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti z dne 20. 6. 2013.

10. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, določa 159. člen ZDavP-2, omejitve davčne izvršbe na dolžnikove prejemke pa 160. člen ZDavP-2. Drugi odstavek 166. člena ZDavP-2 pa določa, da na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (169. člen), oz. je davčna izvršba nanje omejena (160. člen), ni mogoče seči z davčno izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oz. je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

11. Izpodbijani sklep je bil pravilno izdan na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato so neutemeljeni tožnikovi pavšalni ugovori, da je plačilo globe neutemeljeno. Kot je že tožena stranka obrazložila v odločbi, s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Ker dolg po predmetnem izvršilnem naslovu, ni bil plačan, je davčni organ na predlog predlagatelja izvršbe utemeljeno začel davčno izvršbo (143. člen ZDavP-2). Sklep o izvršbi, ki vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje 151. člen ZDavP-2, je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnega naslova opremljenega s klavzulo izvršljivosti.

12. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

08.04.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 269/2018-19
• UPRS Sodba I U 92/2022-11
• UPRS sodba I U 1703/2014