UPRS Sodba II U 355/2018-6

Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica še ni stara šestindvajset let in da se redno šola, zato so jo starši dolžni preživljati. Organ za BPP je torej pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pravilno upošteval tudi njene starše.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postoka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za izvedenca s področja oftamologije in nevrologije ter oprostitve plačila stroškov prevoda listinske dokumentacije iz sodnega spisa iz slovenskega v nemški jezik v postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod št. III P 310/2016. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da imajo tožnica in njeni družinski člani (oče A.A. in mati B.B.) prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... Na podlagi navedb prosilke in poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti, pa organ ugotavlja, da je prosilkina mati B.B. med drugim solastnica do 1/3 dela nepremičnin, in sicer stavbe št. 1199-1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje, in katere vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, upoštevajoč solastniški delež znaša 26.260,03 EUR; stavbe 1200-1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja garažo, vrednost solastninskega deleža pa je 1.494,00 EUR ter parc. št. 238/1 k.o. ..., kjer vrednost solastninskega deleža tožničine matere znaša 461,70 EUR. Celotna vrednost premoženja tako znaša 28.215,73 EUR. To pa pomeni, da ima tožničina družina premoženje, ki se v skladu z določilom 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ta znaša 392,75 EUR), torej znesek 18.852,00 EUR. S tem je utemeljena zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da na navedenih nepremičninah ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost zgoraj navedenih nepremičnin.

2. Ker prosilka finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je ugotavljanje izpolnjevanja objektivnega pogoja odpadlo kot nepotrebno.

3. Tožnica se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da organ za brezplačno pravno pomoč ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, zmotno pa je uporabil tudi materialno pravo in sicer 13. in 14. člen ZBPP. Navaja, da je tožnica polnoletna oseba, ki se šola in živi pri starših, še vedno ima status študenta, nima premičnega niti nepremičnega premoženja, nobenih dohodkov, njeni starši pa niso družinski člani, zato organ za brezplačno pravno pomoč njihovega premoženja ne bi smel upoštevati pri ugotavljanju cenzusa, ki je upošteven kot prag za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sicer ima tožničin oče pokojnino v višini 714,00 EUR, mati, ki je invalidsko upokojena, pa 331,90 EUR. Lastni dohodek družine torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka družine in tako tožnica brez škode za svoj materialni položaj plačila predujma za izvedenca ter stroškov prevoda spisovne dokumentacije ne bi zmogla. Tožnica je predujem v višini 1.000,00 EUR že plačala, stroškov nadaljnjega predujma za izvedenca, ki znašajo 2.000,00 EUR ter še posebej stroškov prevodov, ki bi po tarifi sodnih tolmačev za nemški jezik znesli najmanj 12.000,00 EUR, pa tožnica ne zmore, zato bi bilo treba njeni prošnji ugoditi, saj je tožnici z zavrnitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter enakopravnega dostopa do sodišča iz 22. člena Ustave RS.

4. Razen tega je bila tožnica v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru že oproščena plačila sodnih taks in sicer s sklepoma sodišča z dne 24. 6. 2016 in 20. 12. 2016, materialne razmere tožnice pa se od takrat niso spremenile. V konkretnem primeru sodišče dejansko onemogoči ekonomsko šibki stranki dostop do sodnega varstva, to je uveljavljanja odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, saj kot študentka nima lastnih sredstev niti za preživljanje in jo preživljajo starši, še manj pa ima možnosti da uveljavlja odškodnino za škodo, ki je ni sama povzročila. Dodaja, da Fakultetna komisija UKC v ... ni hotela narediti izvedenskega mnenja, zaradi česar je treba angažirati tuje izvedence. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno po odpravi vrne v nov postopek oziroma ugotovi, da je nezakonita in nična oziroma naj sodišče po odpravi odločbe tožnico v celoti oprosti plačila stroškov nadaljnjega predujma za plačilo izvedencev in prevodov spisovne listinske dokumentacije. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

9. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v času odločanja je to znesek 18.852,00 EUR.

10. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na ZUPJS. Ta v 10. členu določa osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja in obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Pri tem se upoštevajo tako starši kot otroci, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu. Če je vlagatelj prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči otrok, ki so ga starši dolžni preživljati (to je oseba iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS), se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi njegovi starši (1. točka drugega odstavka 10. člena ZUPJS). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v prvem odstavku 122. člena določa, da so starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti (drugi odstavek 122. člena ZZZDR). Kot izhaja iz podatkov spisa, tožnica še ni stara šestindvajset let in se redno šola, zato so jo starši dolžni preživljati. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pravilno upošteval tudi njeno mamo.

11. ZUPJS v 17. členu določa tudi premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. V skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sem sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Nepremičnina, katere solastnica je tožničina mama, ne sodi v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja, ne upošteva, zato je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno upošteval to premoženje in po ugotovitvi, da vrednost tega premoženja presega znesek 18.852,00 EUR, odločil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

12. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

13. Ni mogoče pritrditi tožbi, da je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v tožničine ustavne pravice. Kot določa ZBPP (1. člen tega zakona) je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, pod pogoji, ki jih za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Osebi, ki teh pogojev ne izpolnjuje, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, prav s tem pa sta zagotovljena enakost pred zakonom in enako varstvo pravic.

14. Tožnica tudi s sklicevanjem na odločitve o njenih predlogih za taksno oprostitev pred rednim sodiščem ne more biti uspešna, saj pri tem ne gre za identično pravno in posledično dejansko podlago.

15. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

16. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

22.01.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 302/2015
• UPRS Sodba II U 480/2017-13
• UPRS Sodba II U 479/2017-10