UPRS Sodba II U 310/2018-9

Jedro

Stroški mediacije so zajeti že z odločbo, s katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka sranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek mediacije v zvezi s pravdno zadevo št. III P 608/2018 v obliki zastopanja v mediacijskem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica že dne 30. 4. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da prosi za pomoč za postopek zaradi plačila odškodnine zoper A.A. v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. I K 877/2012 z dne 25. 5. 2017, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod št. III P 608/2018. Organ za brezplačno pravno pomoč je z odločbo št. Bpp 528/2018 24. 5. 2018 tej prošnji ugodil in tožnici dodelil brezplačno pravno pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica B.B.

2. Tožnici je bila torej za postopek št. III P 608/2018 Okrožnega sodišča v Mariboru že dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja in sicer v zadevi pod št. Bpp 528/2018, pri tem pa ta odločba o dodeljeni brezplačni pravni pomoči zajema tudi zastopanje tožnice v postopku alternativnega reševanja sporov pri sodišču. Glede na ugotovljeno je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi določbe 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP tožničino prošnjo zavrgel.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da vlaga tožbo, ker v odločbi izdani v zadevi št. Bpp 528/2018 z dne 30. 4. 2018 (pravilno 24. 5. 2018) ni zajeto tudi zastopanje v postopku mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov. Postopek mediacije ni del sodnega postopka, zato je treba izrecno zaprositi za zastopanje po odvetniku tudi v postopku mediacije. Ob tem pripominja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, sicer preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči. Tožnica pa stroškov iz mediacije ne more zahtevati v okviru stroškov, do katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Pri tem se tožeča stranka sklicuje tudi na zadevo Upravnega sodišča RS št. I U 369/2013 z dne 18. 6. 2013. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pojasnjuje, da je prosilki za predmetno zadevo že dodeljena brezplačna pravna pomoč (zadeva št. Bpp 528/2018), v kateri bodo kriti tudi stroški mediacijskega postopka. Postopek mediacije bo v obravnavanem primeru opravljen tekom pravdnega postopka, prosilec za brezplačno pravno pomoč pa je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da takšno soglasje nasprotna stranka, in v postopku mediacije sodelovati (tretji odstavek 28. člena ZBPP). Ker je torej mediacijski postopek del pravdnega postopka, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, je tožnica upravičena do stroškov brezplačne pravne pomoči tudi glede mediacijskega postopka. Tožena stranka se pri tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 345/2012. Ob trem organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da v odločbi št. Bpp 528/2018 res ni izrecno navedeno, da brezplačna pravna pomoč krije tudi stroške mediacijskega postopka, vendar pa gre za ustaljeno prakso sodišča, da stroške mediacijskega postopka prizna, kolikor se ta izvede, saj je prosilec v skladu z zakonom dolžan dati soglasje za mediacijo, sicer mu upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki pravi, da organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (materialna pravnomočnost). Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč ugotovil, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 528/2018-16 z dne 24. 5. 2018 že odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje - in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P 608/2018 zaradi plačila odškodnine zoper A.A. v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 877/2012 z dne 25. 5. 2017 - ta pa zajema tudi stroške mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov.

7. Organ za brezplačno pravno pomoč torej šteje, da so stroški mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov zajeti z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi. Sodišče temu pritrjuje.

8. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) določa, da sodišča (okrajna, okrožna, delovna in višja ter višje delovno in socialno sodišče) strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da uveljavijo in sprejmejo takšen program, v okviru katerega omogočijo strankam uporabo mediacije, lahko pa tudi drugih oblik alternativnega reševanja sporov (4. člen tega zakona). Načela, pravila in obliko teh postopkov opredeli sodišče s programom alternativnega reševanja sporov (6. člen ZARSS).

9. Sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja sporov v vsaki zadevi, razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno (prvi odstavek 15. člena ZARSS). ZARSS pa ureja tudi možnost informativnega naroka o mediaciji in na podlagi tega možnost obvezne napotitve na mediacijo (18. in 19. člen tega zakona).

10. Program alternativnega reševanja sporov oziroma v okviru tega postopek mediacije je torej možnost sporazumnega reševanja sporov, ki jih sodišča iz 4. člena ZARSS strankam morajo omogočiti. Namen tega je, da se strankam v sodnih sporih izboljša dostop do ustreznega sodnega varstva, omogoči izbira ustreznega postopka za reševanje spora ter pravična, hitra in sporazumna rešitev sporov, s tem pa se strankam in sodiščem zagotavlja časovne in finančne prihranke ter povečuje obseg izvršitev sklenjenih poravnav (drugi odstavek 1. člena ZARSS).

11. V okviru tega tretji odstavek 28. člena ZBPP določa, da je prosilec dolžan dati soglasje za mediacijo, če da takšno soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen če mediacija ni primerna. Če prosilec tega ne stori, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (četrti odstavek 28. člena ZBPP).

12. Program alternativnega reševanja sporov iz razlogov navedenih v drugem odstavku 1. člena ZARSS strankam omogočajo sodišča, upravičenec do brezplačne pravne pomoči, pa je v tem postopku, če na to pristane tudi nasprotna stranka, dolžan sodelovati. V nasprotnem primeru mu pravica do brezplačne pravne pomoči preneha. Postopek mediacije je torej tesno povezan z zadevo, za katero je prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, prosilec pa sodelovanja v tem postopku, če nanj pristane nasprotna stranka, ne more odkloniti. Glede na to je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da so stroški mediacije zajeti že z odločbo, s katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje v zadevi III P 608/2018 Okrožnega sodišča v Mariboru, to je z odločbo Bpp 528/2018 z dne 24. 5. 2018. Glede na to, da je bilo ob izdaji te odločbe v celoti preverjeno ali tožnica izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, sodelovanje v postopku mediacije pa je po določbah tretjega in četrtega odstavka 28. člena ZBPP njena obveza, bi bilo ponovno preverjanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek mediacije, nesmiselno. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo št. Bpp 528/2018 z dne 24. 5. 2018, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino ponovno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZBPP pravilno zavrgel.

13. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je takšno stališče zavzelo tudi v zadevi II U 345/2012 in iz zgoraj opisanih razlogov ne sledi stališču sodišča v zadevah I U 369/2013 in III U 342/2016.

14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

15. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

16.01.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1248/2014
• UPRS Sodba I U 622/2019-9
• VSL Sklep I Cp 252/2019