UPRS Sodba II U 386/2016-10

Jedro

Magistrska naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena in je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri sestavi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev (44. in 45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) ali če vsebuje prepisana besedila drugih avtorjev, brez navedbe avtorja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Senat Univerze na Primorskem odvzel znanstveni naslov magisterij znanosti tožniku, pridobljen na magistrskem študijskem programu ... Univerze na Primorskem Fakultete za X. (v nadaljevanju UP FX.), dne 30. 5. 2006.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik na magistrskem študijskem programu ... Univerze na Primorskem Fakulteti za X. dne 30. 5. 2016 pridobil znanstveni naslov magisterij znanosti in s tem vse pravice, ki mu v zvezi s tem po predpisih pripadajo. Dne 12. 10. 2015 je toženo stranko novinar A. Y.Y. obvestil o sumu na plagiat magistrske naloge tožnika. Skladno z 31. členom Pravilnika o diplomiranju - magisterij znanosti, sprejetim na 9. redni seji Senata UP FX. z dne 23. 6. 2015 in sprememb sprejetih na 17. redni seji dne 22. 12. 2015 je tožena stranka uvedla ustrezne postopke za odvzem naslova. Senat UP FX. je na 16. redni seji z dne 19. 11. 2015 obravnaval predlog za odvzem magisterija znanosti tožniku in na podlagi ocene prekrivanja besedil oz. opravljenih pregledov magistrske naloge s programom Turnitin in Odun podal mnenje, da magistrska naloga za naslovom Vloga in pomen marketinga pri trženju bančnih storitev slovenskih bank na tujih trgih in tujih bank na slovenskem trgu, ki jo je leta 2006 pripravil in zagovarjal tožnik, ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Senat UP FX. je dne 24. 11. 2015 posredoval predlog za odvzem znanstvenega naslova tožnika Senatu Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Senat UP). Dne 24. 11. 2015 je bil o tem tudi obveščen tožnik.

3. Senat UP je na 5. redni seji dne 25. 2. 2016 imenoval tričlansko komisijo za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova magisterij znanosti tožniku, v sestavi doc. dr. B.B., izr. prof. dr. C.C. in izr. prof. dr. Č.Č. Člani so v roku 90 dni od imenovanja pripravili ločena poročila in jih posredovali Senatu UP v obravnavo. Tožnik je bil obveščen dne 14. 5. 2016, da se lahko kot kandidat v postopku izjasni o zbranih dejstvih in je bil povabljen na vpogled v postopku zbrane dokumentacije. Dne 9. 6. 2016 je bilo tožniku poslano vabilo na izredno sejo Senata UP v zvezi z obravnavo odvzema znanstvenega naslova, ki je bila razpisana za dne 22. 6. 2016 in ločenih poročil treh članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova ter poziv, da se lahko o zbranih dejstvih pisno ali na seji Senata UP izjasni.

4. Senat UP je skladno s 45. členom Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem, na 3. izredni seji dne 21. 7. 2016 obravnaval ločena poročila treh članov komisije. Iz poročila članice komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova magister znanosti, izr. prof. dr. Č.Č. je bilo ugotovljeno, da je članica komisije po pregledu magistrske naloge ugotovila, da ni rezultat samostojnega in ustvarjalnega dela tožnika kot študenta, zato jo je označila kot plagiat. Prav tako sta člana komisije izr. prof. dr. C.C. in doc. dr. B.B. magistrsko nalogo tožnika označila za plagiat, saj ni rezultat avtorjeve ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Na podlagi gradiva in poročila članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti razloga za odvzem znanstvenega naslova magister znanosti je senat UP dne 21. 7. 2016 sprejel sklep o odvzemu znanstvenega naslova magister znanosti tožniku.

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev Senata UP kot organa tožene stranke, ki je odvzel znanstveni naslov magisterij znanosti tožniku, pridobljen na magistrskem študijskem programu ... UP FX. dne 30. 5. 2006. Tožeča stranka izpodbija odločitev iz zakonsko dopustnih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka uveljavlja tudi bistveno absolutno kršitev pravil postopka v skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če o odločitvi odloča nepristojen organ. Tožnik navaja, da je Senat UP odločal o pravici osebe, ki v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila več študent. Po določilih 1. alinee 171. člena trenutno veljavnega Statuta UP in po določilih 70. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) študentu preneha status študenta, če diplomira. V skladu z določili tretjega odstavka 66. člena ZVis je univerzi dano pooblastilo, da s statutom univerze določi postopek za uveljavljanje varstva pravic študentov, organe pristojne za vodenje postopkov in odločanje, disciplinsko odgovornost in pravice ter dolžnosti študentov v disciplinskem postopku ter druga pravila povezana z dolžnostmi študentov. V tej zvezi tožnik izpostavlja, da niti Statut UP., ki je bil veljaven v času pridobitve tožnikovega znanstvenega naslova te tematike ni urejal, niti je ne ureja sedaj veljavni Statut UP.

6. Nadalje je tožnik pridobil znanstveni naslov dne 30. 5. 2006. Z navedeno okoliščino mu je prenehal status študenta in s tem je prenehala jurisdikcija UP nad njegovimi pravicami in dolžnostmi. Nadalje se tožnik sklicuje na določilo 81. člena ZVis, ko se podatki v evidenci iz 4. točke prvega odstavka tega člena za diplomanta začnejo obdelovati z dnem dokončanja študijskega programa, prenehajo pa se obdelovati z dnem izdaje javne listine o končanem študijskem programu. Glede na navedeno je tožnik mnenja, da je organ, ki je odločal o odvzemu znanstvenega naslova stvarno nepristojen za izdajo izpodbijanega sklepa. Prvič zato, ker v Statutu UP ni opredeljeno, da je za primer odločanja o kršitvi pristojen Senat UP, drugič, ker je o domnevni kršitvi osebe odločal Senat UP, ki potem, ko je diplomirala, ni imela več statusa študenta. Tožnik nadalje meni, da bi se članica komisije izr. prof. dr. Č.Č. morala izločiti, saj je na seji Senata UP dne 21. 7. 2016 najprej poročala o svojih ugotovitvah kot članica komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova magister znanosti tožniku in s tem vplivala na ostale senatorje, da bi glasovali za odvzem znanstvenega naslova, saj je izrecno podala predlog za odvzem. Po predstavitvi poročila je nato tudi glasovala za izpodbijani sklep. Ker je izr. prof. dr. Č.Č. kot oseba, ki bi morala biti izločena (v postopku je predhodno podala poročilo kot članica komisije, kar je smiselno šteti kot stališče izvedenca), odločala glede izpodbijanega sklepa, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka v skladu s 6. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, v posledici česar je izpodbijani akt nezakonit in ga je potrebno odpraviti.

7. Tožnik je vpogledal dokumentacijo dne 19. 5. 2016 na podlagi povabila tožene stranke dne 14. 5. 2016. Tožena stranka je tožnika pozvala k vpogledu v dokumentacijo in ga poučila, da se lahko izjasni o izbranih dejstvih šele po izdanih poročilih članov komisije za odvzem znanstvenega naslova, ni pa mu navedenega omogočila v času, ko so člani komisije proučevali razpoložljivo dokumentacijo, kar bi bila v skladu z določilom drugega odstavka 45. člena Pravilnika dolžna storiti. Tožnik tudi opozarja, da ob vpogledu v upravni spis še ni bilo poročil članov komisije (ki so datirani 3. 5. , 10. 5. in 11. 5. 2016), kar je navsezadnje razvidno iz zapisnika tožene stranke z dne 19. 5. 2016, kjer so po točkah navedene listine, ki se v spisu nahajajo, a med njimi poročila niso navedena. Tožena stranka je tako tožniku posredovala le določeno dokumentacijo, manjka pa najbolj bistveni del dokumentacije in sicer izpis iz programa Turnitin ter poročilo predsednika komisije za pregled in oceno magistrske naloge izr. prof. dr. D.D., slednji je bil poleg prof. dr. E.E. in prof. dr. F.F. imenovan v komisijo s sklepom UP FX. z dne 18. 4. 2016. Na podlagi izpisa programa Turnitin bi tožnik lahko preveril navedbe strokovnih poročevalcev komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova magisterij znanosti, ki se ob izdelavi svojega strokovnega poročila v celoti sklicuje nanj, a te preverbe ni mogel opraviti. Prav tako navedb vseh treh poročevalcev ni mogel primerjati z navedbami iz poročila komisije. Zato se tožnik sploh ni mogel učinkovito izjaviti o dejstvih, ki so odločilno vplivale na izdajo izpodbijanega akta.

8. Tožena stranka je kot pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa navedla določila 122. člena Statuta Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Statut UP), 31. člena Pravilnika o diplomiranju - magisterij znanosti, 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP (sprejet na redni seji senata UP 15. 10. 2014) in sklep Senata UP z dne 21. 7. 2016. V času, ko je tožnik pridobil znanstveni naslov magisterij znanosti, to je dne 30. 5. 2006 akti, na katere se tožena stranka sklicuje v preambuli izpodbijanega sklepa kot pravno podlago niso veljali, sprejeti so bili namreč šele v letih 2014 in 2015. Pravilnik o diplomiranju - magisterij znanosti UP FX. ter Pravilnik o pripravi in zagovor doktorske disertacije UP ne vsebujeta zgolj procesne, temveč tudi materialne določbe. Citirani pravilnik ne vsebuje nobenih določb o morebitnem odvzemu, predvsem pa ne pogojev, na podlagi katerih bi bilo mogoče odvzeti pridobljeni znanstveni naslov. Kot primarno tožnik tudi opozarja, da v Pravilniku z dne 8. 7. 2005, ki je veljal v času pridobitve znanstvenega naslova magisterij znanosti, ni bilo definirano kateri primeri štejejo za kršitev študijskih obveznosti na magistrskem programu, tako ni bilo predpisano, da šteje za kršitev, če diplomsko delo ni avtorska stvaritev imetnika diplome. Kot sekundarno pa tožnik opozarja, da ni bila predpisana sankcija v primeru tovrstne kršitve, torej da se v primeru, če diplomsko delo ni njegova avtorska stvaritev, uvedejo postopki za odvzem strokovnega naslova. Zaradi ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti uporabe Pravilnika UP FX. iz leta 2015 in Pravilnika UP iz leta 2014 v znanstvene nazive, pridobljene pred veljavnostjo obeh navedenih Pravilnikov, ni dopustno. Tako tožeča stranka meni, da je potrebno tožbenemu zahtevku tožnika ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti ter odločiti, da se predlog za odvzem znanstvenega naslova zavrže, podrejeno odpraviti in vrniti toženi stranki v ponovni postopek. V primeru kršitve načela retroaktivnosti gre za kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic (1. alinea drugega odstavka 33. člena ZUS-1). Pojma plagiat ne vsebuje niti Pravilnik UP FX. (2015) niti Pravilnik UP (2014), zato je povsem neprimerno in neutemeljeno, da člani komisije predlog za odvzem znanstvenega naslova tožniku osnujejo na tem pojmu.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka s trditvami, da na zakon oprt predpis in drug zakonito izdan predpis oz. splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil ni bil uporabljen in ni bil pravilno uporabljen, v nasprotju sama s seboj. Najprej navaja, da predpis ni bil uporabljen, nato pa, da ni bil pravilno uporabljen, torej je iz drugega dela stavka razumeti, da je bil uporabljen, vendar ne pravilno. Tožena stranka v celoti izpodbija ugotovitev tožeče stranke, saj je bil tožeči stranki v postopku odvzema znanstvenega naslova s sklepom Senata UP odvzet znanstveni naslov magister znanosti v skladu z 122. členom Statuta UP, kasneje so bile Statutu UP dodana spremembe, ki pa niso vplivale na postopek odvzema znanstvenega naslova. Te so 31. člen Pravilnika o diplomiranju - magister znanosti, sprejetega na 9. redni seji Senata UP dne 23. 6. 2015 in sprememb na 17. redni seji dne 22. 12. 2015 in na podlagi 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP sprejetega na 34. redni seji senata UP dne 15. 10. 2014. Na spletni strani UP FX. je med internimi pravnimi akti objavljen tudi dokument Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva pri pripravi zaključnega dela na UP FX.

10. Tožena stranka v celoti izpodbija navedbe tožeče stranke, da predpisi niso bili pravilno uporabljeni. Tožena stranka in njena članica UP FX. sta od podaje suma plagiatorstva magistrske naloge tožeče stranke, do izdaje sklepa o odvzemu znanstvenega naslova tožeči stranki, postopek vodili in speljali skladno z določili aktov univerze, ki urejajo omenjeno področje.

11. V zvezi z obvestilom o sumu na plagiat magistrske naloge tožnika, je prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo na UP doc. dr. G.G. pregledala nalogo in ugotovila, da je sum na plagiatorstvo utemeljen, saj so v nalogi dobesedni prepisi (mnenje je razvidno iz 16. redne seje Senata UP z dne 19. 11. 2015). Na podlagi navedenih ugotovitev je UP FX. skladno z 31. členom Pravilnika o diplomiranju - magisterij znanosti sprejetim na 9. redni seji Senata UP FX. dne 23. 6. 2015 in sprememb sprejetih na 17. redni seji dne 22. 12. 2015 uvedla ustrezne postopke za odvzem naslova. S tem so bila smiselno uporabljena določila 44. in 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP sprejetega na 34. redni seji Senata UP dne 14. 10. 2014. Senat UP je na 16. redni seji z dne 19. 11. 2015 obravnaval predlog postopka za odvzem znastvenega naziva magisterija znanosti tožniku. Na podlagi ocene prekrivanja besedil oz. opravljenih pregledov magistrske naloge s programom Turnitin in Odun je Senat UP podal mnenje, da magistrska naloga, ki jo je pripravil tožnik, ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov.

12. Senat UP je na 5. redni seji dne 25. 2. 2016 v skladu s prvim odstavkom 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP imenoval tričlansko komisijo. Člani komisije so skladno z določilom 2. točke 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP v roku 90 dni od imenovanja pripravili ločena poročila in jih posredovali Senatu UP v obravnavo. Skladno s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP je bila dne 6. 6. 2016 sklicana 3. izredna seja Senata UP. Skladno z istim odstavkom navedenega člena Pravilnika je bilo dne 9. 6. 2016 tožniku poslano vabilo na izredno sejo senata dne 8. 6. 2016 v zvezi z obravnavo odvzema znanstvenega naslova, ki je bila razpisana za 22. 6. 2016 skupaj z ločenimi poročili treh članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova ter poziv, da se lahko o zbranih dejstvih izjasni pisno ali na seji Senata UP. Tožnik je vabilo prejel 20. 6. 2016 ter pooblastil Odvetniško družbo B. d.o.o. za zastopanje v predmetni zadevi. O pooblastilu je odvetnica obvestila UP z elektronsko pošto in predlagala oz. posredovala prošnjo za določitev novega termina Senata UP. Prestavitev izredne seje Senata UP je argumentirala z določili 102. in 157. člena ZUP, glede rokov za vročitev vabila na ustno obravnavo in s tem možnosti, da se tožnik izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo iz poročil članov komisije. Tožniku je bilo ugodeno, sklicana je bila nova seja Senata UP dne 21. 7. 2016. Z vabilom na sejo so bila poslana tožniku in pooblaščenki dne 22. 6. 2016, ločena poročila treh članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova in poziv, da se lahko o izbranih dejstvih izjasni pisno ali na seji senata.

13. Senat UP je skladno s 45. členom Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP na 3. izredni seji dne 21. 7. 2016 obravnaval ločena poročila treh članov komisije. Na podlagi gradiva in poročil članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znanstvenega naslova, je Senat UP dne 21. 7. 2016 sprejel sklep, da se znanstveni naslov magister znanosti tožniku odvzame.

14. Na podlagi sklepov Senata UP dne 21. 7. 2016 je predsednik Senata UP rektor prof. dr. H. H. dne 19. 8. 2016 izdal izpodbijani sklep. Skladno z določilom četrtega odstavka 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP FX. je tožena stranka v Uradnem listu RS št. 64 z dne 14. 10. 2016 objavila preklic veljavnosti izdaje diplomske listine UP z dne 18. 11. 2006 na ime tožnika.

15. Pri pregledu magistrske naloge so člani komisije ugotovili prekrivanja celih delov besedil odstavkov, poglavij in zaporedij virov, opuščanja virov iz originalnih besedil iz kar osmih različnih magistrskih in diplomskih del. Dodatno osupljivo dejstvo je, da je tožeča stranka v svoji magistrski nalogi prepisovala namen magistrske naloge iz naloge visokošolskega strokovnega študijskega programa, kar nikakor ne more biti enako, saj gre za različen nivo študija, s popolnoma drugačno zahtevnostjo od znanstvenega magisterija. Ugotovitev komisije in s tem Senata UP FX., temeljijo na natančnem in skrbnem pregledu magistrskega dela tožeče stranke ter podrobni primerjavi magistrskega dela z besedili drugih avtorjev starejšega datuma. Ugotovitev članov komisije ni mogoče ovreči z drugimi dejstvi ali dokazi.

16. S svojim ravnanjem je tožeča stranka ravnala v nasprotju z 2. členom Pravilnika o diplomiranju - magisterij znanosti UP FX., ki določa, da je magistrska naloga individualna intelektualna stvaritev kandidata, ki je pisno izražena. Toženi stranki tako ni mogoče očitati, da ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, saj je skladno z internimi akti, ki na UP urejajo področje odvzema znanstvenega naslova, imenovala tričlansko komisijo, ki je svoje ugotovitve podala v ločenih neodvisnih poročilih. Sklep o dejanskem stanju je bil urejen na podlagi presoje komisije. Tožena stranka tako izpodbija navedbo tožeče stranke o kršitvi pravil postopka, ki jo določa ZUP.

17. Tožena stranka tudi izpodbija navedbe tožeče stranke, da gre za absolutno kršitev določil ZUP, če o odločitvi odloča nepristojen organ. Kot je že navedeno, ima tožena stranka postopek odvzema znanstvenega naslova urejen v internih pravnih aktih (Statut in Pravilnik o diplomiranju - magisterij znanosti UP FX. ter Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) in je analogna uporaba določil ZUP povsem nepotrebna, saj kot je bilo obrazloženo, univerzi dajeta tako Ustava RS v 58. členu, kot ZVis v 6. členu avtonomijo urejanja svojih zadev v organizacijskem in funkcionalnem smislu. Senat tožene stranke, kot edini prisojen organ za tako odločitev na univerzi, je odločil o odvzemu znanstvenega naslova s sklepom (4. točka 45. člena Pravilnika) in tako ni kršil nobenega predpisa, posebno pa ne ZUP, kot to navaja tožeča stranka. Noben pravni akt, ki ureja ta postopek na univerzi, ne napotuje na uporabo določil ZUP-a. Tožena stranka tudi v celoti izpodbija navedbo tožeče stranke, da je Senat UP odločal o pravici osebe, ki ni bila več študent. Povsem logično in v skladu z ZVis ter Statutom UP je, da oseba, ki opravi vse obveznosti študijskega programa in ko diplomira, zaključi študij, nima več statusa študenta, kar pa še ne pomeni, da zato zoper to osebo ne more sprožiti postopka za odvzem znanstvenega naslova samo zato, ker nima več statusa študenta. Tega statusa tudi po opravljenem magisteriju ne more imeti, zato je navedba tožeče stranke povsem nelogična. Navajanje tožeče stranke glede urejanja disciplinske odgovornosti študentov, je v tem postopku povsem odveč, ker kot že obrazloženo, je bila tožeča stranka obravnavana na podlagi določil o odvzemu znanstvenega naslova, ne pa iz naslova disciplinske odgovornosti študentov, ki jo ima UP urejena s Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov UP, ki ga je sprejel Senat UP dne 22. 12. 2010. Tožeča stranka navaja, da je s prenehanjem statusa študenta tožeče stranke prenehala jurisdikcija nad pravicami in obveznostmi tožeče stranke. Taka navedba ne vzdrži, kot je bilo navedeno že iz razloga, ker ima UP določila o odvzemu znanstvenega naslova, ki se pojmuje kot pridobljeno pravico urejeno v svojih internih pravilih in je zato tožena stranka imela pravico in dolžnost sprožiti postopke zoper tožečo stranko, ko se je pojavil sum o plagiatorstvu magistrske naloge.

18. V času, ko je tožeča stranka vpisala (študijsko leto 2005 do 2006) na podiplomski magistrski študij program ... na UP FX., je torej tudi v času priprave magistrske naloge tožeče stranke že veljal Pravilnik o diplomiranju - magisterij znanosti UP FX. sprejet na 10. redni seji Senata UP FX. dne 8. 7. 2005. Pravilnik je v 2. členu določal, da za pridobitev magisterija znanosti mora kandidat opraviti vse obveznosti, določene s študijskim programom in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo. Slednja je avtorsko znanstveno raziskovalno delo kandidata, ki predstavlja pomemben prispevek znanosti ali stroke na izbranem področju. V nadaljevanju v prvem odstavku 17. člena navedenega Pravilnika je določeno, da mora biti magistrska naloga napisana v skladu z navodili, ki so priloga Pravilnika. Navodila MAG 1/2005 so tehnična navodila za oblikovanje magistrske naloge, ki so v točki 3 sklepa napotila študente, naj si ustrezno o raziskovalni metodologiji, o zgradbi in sestavini strokovnih besedil o uporabi znanstvenega aparata ter jeziku in slugu strokovnega pisanja poiščejo v priročnikih kot npr. Kobeja, Boris 2001, priročnik za pisce strokovnih besedil itd. Nadalje je v napotkih zapisano, da mora biti pri tem jasno razvidno, kateri del besedila je naš in kateri prevzet. Spoštovati je treba materialne avtorske pravice, zato naj bo obseg uporabe tujega besedila razumen in v skladu z dobrimi običaji. Spoštovati je treba tudi integriteto avtorskega dela, zato besedila citiramo skrbno in natančno. Torej v času priprave magistrske naloge tožnika so bili že v veljavi zgoraj navedeni predpisi, ki so jasno določali, kakšna mora biti zaključna magistrska naloga študenta, da lahko študent na njeni podlagi pridobi znanstveni naslov. Kršitev, ki jo je v zvezi z magistrsko nalogo tožeče stranke ugotovil Senat UP je bila prepovedana že pred uveljavitvijo Statuta UP iz leta 2015 in Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP, ki ga je sprejel Senat UP 15. 10. 2014.

19. Tožba ni utemeljena.

20. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev Senata UP, da se tožeči stranki odvzeme znanstveni naslov magister znanosti, pridobljen na magistrskem študijskem programu ... UP FX. dne 30. 5. 2006, z naslovom ...

21. Po Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih (v nadaljevanju ZSZN-1), ki je veljal tudi v letu 2006, ko je tožnik pridobil naziv magister, sta bila znanstvena naslova magister znanosti in doktor znanosti. Pogoji za pridobitev teh nazivov so določeni v statutih visokošolskih oziroma drugačnih zavodov ter v študijskih programih (38. a člen ZVis).

22. V skladu z 58. členom Ustave RS (v nadaljevanju Ustava) in 6. členom ZVis, je univerza avtonomni, znanstveno raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja med drugim tudi izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov (šesta alinea drugega odstavka 6. člena ZVis). Podeljevanje (in odvzem) strokovnih naslovov univerza izvaja v okviru podeljene avtonomije (sedma alinea drugega odstavka 6. člen ZVis) za izvajanje študijskih programov.

23. Avtonomija pa v smislu drugega odstavka 6. člena ZVis med drugim pomeni tudi samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s predpisi v skladu z zakonom. Ni torej dvoma, da lahko univerza določi pogoje in postopek za odvzem naslova magister znanosti v svojem splošnem aktu, to je Statutu.

24. Tožena stranka je določila za odvzem znanstvenega naslova uredila v 122. členu Statuta UP, ki določa, da postopek za odvzem strokovnega oz. znanstvenega naslova ureja Pravilnik, ki ga sprejme Senat UP na podlagi 71. člena Statuta UP in 25. člena Pravil UP FX., je Senat UP FX., kjer je tožeča stranka pridobila znanstveni naslov, odvzem znanstvenega naslova magisterij znanosti uredil v Pravilniku o diplomiranju - magisterij znanosti. Slednji v 31. členu ureja odvzem znanstvenega naslova z določbo, ki določa, če se pojavi sum, da imetnik diplome ali potrdila o diplomiranju ni opravil vseh s študijskim programom predpisanih obveznosti ali da diplomsko delo ni njegova avtorska stvaritev, uvede UP v skladu z veljavnimi predpisi ustrezne postopke za odvzem strokovnega naslova. Pri postopku za odvzem znanstvenega naslova se smiselno upoštevajo določila 44. in 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP.

25. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP v 44. členu določa, da se doktorat znanosti lahko odvzame, če se ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov Podobna določila ima tudi Pravilnik o diplomiranju - magisterij znanosti, kjer v 2. členu določa, da je magistrska naloga študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena. Naloga mora biti rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri pripravi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega stavka, ali če študent v nalogi prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez navedbe avtorja (plagiat). Drugi odstavek 44. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP določa, da lahko predlog za odvzem doktorata poda fizična ali pravna oseba. Predlog obravnava senat članice in posreduje svoje mnenje ter dokumentacije senatu univerze.

26. V času, ko je tožnik pridobil znanstveni naslov magisterij znanosti, to je dne 30. 5. 2006 akti, na katere se tožena stranka sklicuje v preambuli izpodbijanega sklepa kot pravno podlago niso veljali, saj so bili sprejeti šele v letih 2014 in 2015. Tožnik zato uveljavlja kršitev načela retroaktivnosti, saj gre za kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic (1. alinea drugega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

27. V 155. členu Ustave je določeno, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj (prvi odstavek). Samo zakon lahko določa, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek). Ustava torej izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom (to izhaja tudi iz odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-123/92).

28. V 158. členu Ustave pa je določeno, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Tak poseg v pridobljeno pravico za naprej pa je ustavno dopusten, če za posegom stoji stvaren razlog, ki je utemeljen v prevladujočem legitimnem javnem interesu. Tak stvaren razlog za vgraditev določb o odvzemu naslova magister v Statutu UP, Pravilniku o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP in Pravilniku o diplomiranju - magisterij znanosti UP FX., pa je obstojal, saj se je pojavil sum, da je tožnikovo magistrsko delo ni rezultat njegove lastne ustvarjalnossti in lastnih dosežkov¹.

29. Upravno sodišče RS se je že pravnomočno izreklo, da je bistveno, da je postopek odvzema naziva magister znanosti urejen v času izdaje izpodbijane odločbe, ne pa v času, ko se je postopek za odvzem naziva v konkretnem primeru začel; pri čemer se je lahko postopek odvzema magistrskega naslova začel tudi na podlagi uporabe analogije z določbami o odvzemu doktorskega naziva (sodba Upravnega sodišča v zadevi U 752/2006-22 z dne 9. 7. 2008, 3. odstavek na strani 5 obrazložitve sodbe)².

30. V upravnem postopku je namreč na podlagi upravno-sodne interpretacije načela zakonitosti (6. člen ZUP) pri odločanju relevanten zakon, ki velja v času izdaje odločbe, razen v določenih izjemah, ki pa v konkretnem primeru niso podane. V obravnavanem primeru torej ne gre za retroaktivno uporabo predpisa v smislu 155. člena Ustave, ampak gre za pravno vprašanje zakonitega posega oziroma odvzema pridobljene zakonske pravice stranke, kar je tudi razlog, da je sodišče sprejelo tožbo v obravnavo na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1)³. Takšno stališče je sprejelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. U-I-39/95, da ne gre za retroaktivno uporabo predpisov, saj ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, temveč za „nepravo retroaktivnost“, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, vendar z učinkom za naprej.

31. Tožbeni ugovor retroaktivnosti in kršitve ustavnih pravic, je po pobrazloženem neutemeljen. Po presoji sodišča je bil postopek odvzema magistrskega naziva izveden v skladu s citiranimi določbami Statuta UP in Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP ter Pravilnika o diplomiranju – magisterij znanosti UP FX. Tožena stranka je določila pogoje in postopek za odvzem naslova magister znanosti, in ni za nazaj določila pogojev za podelitev naslova magister znanosti ter s tako ureditvijo tudi ni za nazaj posegla v pridobljene pravice, saj se o vsakem primeru odvzema odloča na podlagi Statuta oz. Pravilnika, ki določbe o odvzemu ima, odloča pa se za naprej, ne za nazaj. Tako je tudi z izpodbijanim sklepom z učinkom za naprej pristojni organ tožniku odvzel naziv magister znanosti. Tako se izkaže za neutemeljen ugovor tožnika, da v času izdaje izpodbijanega akta ni bil več študent UP FX.

32. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da tožena stranka ni postopala v skladu z določili ZUP. Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP postopkovno ureja odvzem znanstvenega naslova in ZUP se uporablja samo glede tistih vprašanj, ki s Statutom UP oz. z navedenim Pravilnikom niso posebej urejena.

33. Za uspešno izdelavo zagovora magistrskega dela, študent v skladu s prvim odstavkom 32.a člena ZVis pridobi javno veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Prav zaradi pomena, ki ga ima javno veljavna izobrazba, v konkretnem primeru znanstveni naslov magister znanosti, je upoštevanje študijskih obveznosti pri izdelavi magistrskega dela, zlasti z ustaljenimi standardi znanstvenega dela (med katere nedvomno sodi tudi navedba oziroma dosledna označitev avtorskih del in idej drugih avtorjev), med osnovnimi in najpomembnejšimi obveznostmi, ki se jih je tožeča stranka zavezala izpolnjevati v času magistrskega študija pri programu ... UP FX.

34. Tožena stranka je v skladu s pooblastili 6. člena ZVis in Ustave s svojimi predpisi uredila pogoje in postopek za odvzem naslova magister znanosti, zato je Senat UP, ki je v skladu s 122. členom Statuta UP začel postopek za odvzem znanstvenega naslova in ugotovil, da je utemeljen (četrti odstavek 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP). Zato je neutemeljeni tožbeni očitek, da je organ, ki je odločal o odvzemu znanstvenega naslova stvarno nepristojen za izdajo izpodbijanega sklepa. Navedbe tožeče stranke, da v postopku odvzema znanstvenega naslova ni bil uporabljen zakon, na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis oz. splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, je prav tako glede na obrazloženo, neutemeljen.

35. Na seji Senata UP dne 26. 7. 2017 je bila prisotna izr. prof. dr. Č.Č. kot članica Senata UP in je prisotnim predstavila poročilo, ki ga je podala kot članica komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem znansvenega naslova tožnika. Člani komisije so dolžni podati poročilo, saj o poročilih članov komisije za odvzem doktorata/magisterija razpravlja senat univerze na izredni seji (45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP). Navedeni Pravilnik ne določa, da član komisije ne more biti tudi član Senata UP, pač pa določa, da člani komisije za odvzem doktorata ne morejo biti člani komisij, ki so v času od prijave tem do zagovora disertacije že preverjale kandidatovo usposobljenost (prvi odstavek 45. člena navedenga Pravilnika).

36. Na navedeni seji je bil prisoten tudi tožnik in njegova pooblaščenka. Predstavljena in predložena so bila strokovna mnenja vseh treh članov komisije za ugotavljanje utemeljenosti predloga za odvzem magisterija. Vsi člani komisije so ugotovili s pomočjo računalniških programov in s pregledom gradiva, da v primeru magistrske naloge tožnika gre za obsežno kršenje avtorskih in sorodnih pravic ter povzemanje del drugih avtorjev brez ustreznega navajanja (kar izhaja iz zapisnika izredne seje Senata UP dne 21. 7. 2016).

37. Sodišče zato nima pomislekov v odločitev Senata UP, ki je v celoti sledil ugotovitvam komisije za pregled magistrskega dela. Ugotovitev komisije pa po presoji sodišča tudi tožniku ni uspelo ovreči z drugimi dejstvi in dokazi.

38. Uporaba pojma plagiat v poročilih komisije ne more biti sporna, kot pravilno opozarja tožena stranka, saj vsebinski pomen te besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni, nekaj kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno. Gre za vprašanje spoštovanja ustaljenih standardov znanstvenega dela.

39. Presoja izvirnosti magistrskega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče ne vidi razlogov, ki bi vzbujali dvom v pravilnost opravljenega dela in iz tega izvirajoče zaključke.

40. Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter obrazložitev vsebuje tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

41. Pravilna in zakonita je tudi odločitev tožene stranke, v skladu z določilom četrtega odstavka 45. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP FX., ki je v Uradnem listu RS št. 64 z dne 14. 10. 2016 objavila preklic veljavnosti izdaje diplomske listine UP z dne 18. 11. 2006 na ime tožnika.

42. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

43. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka tri svoje stroške postopka.

-----------------------

¹ sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 328/2012
² sodba Upravnega sodišča opr. št. U 752/2006
³ sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 713/2011

Datum zadnje spremembe:

15.01.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 713/2011
• UPRS Sodba I U 706/2018-19
• Sodba X Ips 328/2012