UPRS Sklep II U 247/2018-8

Jedro

Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso, gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršite izpodbijanega upravnega akta, oz. s predlagano začasno ureditvijo stanja.

Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločitev v uvodu navedenega prvostopenjskega organa, s katerim je le-to izdalo gradbeno dovoljenje investitorjema A.A. in B.B., za gradnjo nezahtevnega objekta za rejo perutnine, na zemljišču parc. št. 750/4, k.o. ...

2. Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe v skladu z 32. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), za odložitev izvršitve tega gradbenega dovoljenja, ker bi z izvršitvijo akta bila prizadeta javna korist. V kolikor se ne zadrži izvršitev odločbe o gradbenem dovoljenju lahko nastanejo nepopravljive posledice in stroški, saj tožeča stranka v osnutku novega Občinskega prostorskega načrta planira razvoj naselja Dobrovce na območju okrog parc. št. 750/4 k.o. ..., kamor bi po strokovni oceni vplivov kmetijske dejavnosti predvidene piščančje farme na okolje, izdelane s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), segali negativni vplivi. Prav tako bi po strokovni oceni NLZOH negativni vplivi segali na območje športnega parka Dobrovce, ki je pomemben prireditven športni objekt v javnem interesu za namen vzpodbujanja športne dejavnosti s poudarkom na športni vzgoji otrok ter mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Površine športnega parka služijo tudi razvoju turizma in za organizacijo prireditev ter kot rekreativna površina za občane, pri čemer bi raba teh površin, ob morebitni izgradnji hleva za rejo živali v neposredni bližini bila močno omejena.

3. Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

6. Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja št. 351-604/2017-51 z dne 5. 6. 2018 očitno z namenom, da na ta način doseže začasno prepoved gradnje. Kadar je v upravnem sporu izpodbijan procesni sklep (ki se ne izvršuje), začasna odredba kot odložitev izvršitve akta (drugi odstavek 32. člena ZUS-1) ni mogoča.

7. Sodišče ugotavlja, da iz zahteve tožeče stranke smiselno izhaja, da predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Izdajo ureditvene začasne odredbe lahko tožnik predlaga kadar izpodbija odločbo, ki se ne izvršuje po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) ali v primeru, ko se neugodne posledice pravnega učinkovanja take odločbe lahko zadrži oz. prepreči z drugačno začasno ureditvijo spornega razmerja. Pogoj za izdajo takšne začasne odredbe je težko popravljiva škoda ter verjetno izkazana potreba po začasni drugačni ureditvi stanja glede spornega pravnega razmerja, pri čemer že zakon potrebo po taki ureditvi omejuje zlasti na trajajoča pravna razmerja.

8. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta, oz. začasno uredi stanje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe mora zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oz. obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je tako trditveno, kot dokazno breme.

9. Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso, gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršite izpodbijanega upravnega akta, oz. s predlagano začasno ureditvijo stanja (tako Vrhovno sodišče R Slovenije v sklepu št. I Up 35/2018 z dne 7. 3. 2018). Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti. Podana mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti. Vrhovno sodišče je v svoji praksi večkrat poudarilo, da izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnem spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegom v izvrševanje izpodbijanega akta o presoji konkretne značilnosti posameznega primera ( Vrhovno sodišče R Slovenije v sklepu št. I Up 145/2018 z dne 26. 7. 2018).

10. Tožeča stranka glede nastanka težko popravljive škode, ki naj bi nastala, navaja, da v osnutku novega Občinskega načrta planira razvoj naselja Dobrovce na območju okrog parc. št. 750/4 k.o. ..., kamor bi po strokovni oceni vplivov kmetijske dejavnosti predvidene piščančje farme na okolje izdelane s strani NLZOH, segali negativni vplivi. Negativni vplivi bi segali tudi na območje športnega parka Dobrovce.

11. Sodišče ugotavlja, da tožnik nastanek težko popravljive škode samo pavšalno navaja in sklepa na hipotetične in nepredvidljive posledice, kar pa ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Glede na to, da tožeča stranka ni uspela izkazati težko popravljive škode, katere nastanek bi bilo treba preprečiti, je zato odpadla tudi potreba za ugotavljanje eventualne prizadetosti javne koristi. Trditve tožeče stranke, da ji bodo brez začasne odredbe nastali stroški, so nekonkretizirane in sodišče pojasni, da materialni stroški praviloma ne pomenijo težko popravljive škode.

12. Ker tožeča stranka obstoja težko popravljive škode in drugih pogojev iz drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 za izdajo začasne odredbe ni izkazala, je sodišče njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

01.10.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep II U 196/2018-11
• UPRS Sklep III U 297/2018-7
• UPRS Sklep II U 185/2021-16