UPRS Sodba II U 236/2016-9

Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, zato je odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva, utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. člena ZKme-1.

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) odločila, da mora tožnik vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe o pravici do sredstev št. 33114-179/2011/16 z dne 25. 10. 2012 v višini 14.600,00 EUR in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe. V obrazložitvi odločbe navaja, da so bila tožniku na podlagi njegove vloge z dne 26. 7. 2011 za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova Ukrepa 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij odobrena sredstva v višini 14.600,00 EUR in sicer pod pogoji Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju: Uredba PRP) in Javnega razpisa za Ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (v nadaljevanju: javni razpis). V skladu z Uredbo PRP in javnim razpisom je bil tožnik dolžan v roku 36 mesecev pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in o tem obvestiti Agencijo. Agencija je na podlagi administrativne kontrole ugotovila, da tožnik ni pridobil zahtevane nacionalne poklicne kvalifikacije, zato je v skladu z določbo 57. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in 127. b člena Uredbe PRP dolžan vrniti pridobljena sredstva v celoti. Tožnik je sicer dne 23. 2. 2016, to je že po preteku 36 mesečnega roka, pridobil ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo, pri čemer je zamudo roka opravičeval s svojo neukostjo. Neukost stranke pa ni mogoče upoštevati kot opravičljiv razlog za prepozno pridobljeno ustrezno izobrazbo, prav tako ni mogoče šteti, da je navedeno obveznost tožnik izpolnil s tem, ko je leta 2012 opravil 40 urni tečaj za živinorejca.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. Ugotavlja, da je rok za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije potekel dne 25. 10. 2015, kar pomeni, da tožnik ni izpolnil zahtevanega pogoja. Tožnik je v prijavnem obrazcu v načrtu izobraževanja označil, da bo opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo v predpisanem roku, prav tako je ob vlogi podpisal izjavo, da je seznanjen z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije za navedeni ukrep ter da z njima soglaša v celoti, kakor tudi, da je seznanjen z vsemi pogoji za izvedbo ukrepa in sankcijami, ki sledijo neupoštevanju le-teh. Pogoje in postopek pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije ureja Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (ZNPK), ki določa, da posameznik pridobi poklicno kvalifikacijo med drugim, če dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom sprejetim na podlagi tega zakona. Prav tako določa pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije, ki se dokazuje z javno listino, ki se pridobi po končanem izobraževanju. Ker se je tožnik z vlogo zavezal, da bo opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo v določenem roku, tožena stranka zavrača tožnikov ugovor, da ni vedel kakšne so njegove obveznosti, prav tako ga Agencija ni bila dolžna pozivati na odpravo pomanjkljivosti vloge glede izpolnjevanja navedenega pogoja.

3. Tožnik v tožbi priznava, da so mu bila dne 25. 10. 2012 odobrena nepovratna sredstva v okviru ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v višini 14.600,00 EUR, vendar pa meni, da so bila merila pri presoji, ali je dolžan prejeta sredstva vrniti, prestroga. Pri presoji bi bilo treba izhajati iz namena dodelitve nepovratnih sredstev, to je razvoj podeželja in pomoč mladimi kmetovalcem. Navedeni cilj pa je tožnik izpolnil, saj razpolaga z ustreznim znanjem, ker je opravil 40 urni tečaj živinorejca v letu 2012, o čemer mu je bilo izdano potrdilo dne 16. 1. 2012. Tako je bil prepričan, da je z navedenim tečajem s preizkusom znanja zadostil zahtevam iz odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev. Sicer pa v odločbi ni natančno specificirano, kaj bi moralo izobraževanje obsegati in zajemati, da bi zadostilo pogoju določenem v odločbi, zato se kot laik ni zavedal, da že pridobljeno znanje ne zadošča. O tem pa tudi ni bil poučen pri samem opravljanju izobraževanja. Tožena stranka se sicer sklicuje na njegov podpis, da je seznanjen z vsebino javnega razpisa, vendar pa gre pri tem za tipski formular, ki je pretirano strog, prav tako določbe tožniku ob podpisu niso bile ustrezno vsebinsko obrazložene. Meni, da je ves čas ravnal v smeri izpolnitve zahtevanega pogoja, saj se je izobraževal, ter prav gotovo s tem pridobil ustrezno znanje, ki se je izkazalo tudi pri uspešnem vodenju kmetije. Tako je bil v dobri veri, zato mu ni mogoče očitati naklepnega izogibanja prevzetim obveznostim oziroma zlorabe prejetih sredstev. Sicer pa je takoj, ko je bil seznanjen, da opravljeni tečaj ne zadošča, samoiniciativno uspešno opravil zahtevano izobraževanje in dne 23. 2. 2016 pridobil ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvijo ter razlogih zanjo, prav tako se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v vsebinsko podobni zadevi II U 468/2014.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da so bila tožniku z odločbo Agencije z dne 25. 10. 2012 iz naslova Ukrepa 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij odobrena nepovratna sredstva v znesku 14.600,00 EUR; da je bil tožnik na podlagi navedene odločbe dolžan v roku 36 mesecev od izdaje odločbe pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetovanja ter o tem obvestiti Agencijo; da je Agencija tožniku dne 18. 3. 2016 poslala poziv, da dostavi overjeni certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji; da je tožnik pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za živinorejca dne 23. 2. 2016.

7. Pravno podlago za vračilo sredstev v obravnavanem primeru predstavlja določba 127.b člena Uredbe PRP v povezavi z določbo 157. člena ZKme-1. Navedena določba se izrecno nanaša na Ukrep 112. V skladu s prvim odstavkom 127.b člena Uredbe PRP mora prejemnik, ki po opravljenem izobraževanju ne obvesti Agencije o izpolnitvi pogoja, vrniti 5 % izplačanih sredstev v skladu s 157. členom ZKme-1. Po poteku navedenega roka Agencija izda poziv, v katerem mu določi dodatni rok za predložitev dokazil. Če prejemnik sredstev v dodatnem roku ne predloži dokazil, mora vrniti vsa izplačana sredstva v skladu s 157. členom ZKme-1. Drugi odstavek 127.b člena Uredbe pa določa, da če prejemnik sredstev ne opravi izobraževanja oziroma usposabljanja v roku iz 11. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe, mora vrniti vsa izplačana sredstva v skladu s 57. členom ZKme-1.

8. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil dne 23. 2. 2016, torej po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, je tudi po presoj sodišča odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. členom ZKme-1. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki sta jih za svojo odločitev navedla oba upravna organa ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Javni razpis je kot pogoj za odobritev sredstev med drugim določal, da mora imeti vlagatelj najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Če vlagatelj na dan oddaje vloge navedenega pogoja ni izpolnjeval, je moral ta pogoj izpolniti najpozneje v 36 mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev. V takšnem primeru je moral vlagatelj v poslovnem načrtu, ki je del razpisne dokumentacije, prikazati načrt izobraževanja.

10. Pogoje in postopek pridobitve poklicne kvalifikacije določa ZNPK, ki tudi določa organe in postopek za določanje poklicnih standardov in katalogov. Ker je torej navedeno področje v izključni pristojnosti organov, ki jih določa ZNPK, je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala javni razpis oziroma odločba o dodelitvi sredstev določiti vsebino izobraževanja. Z opredelitvijo, da mora vlagatelj pridobiti nacionalno kvalifikacijo s področja kmetijske dejavnosti, je bilo dovolj jasno določeno, katera znanja mora pridobiti oziroma kakšno izobraževanje za zahtevano kvalifikacijo mora opraviti.

11. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka prestrogo razlaga razpisne pogoje glede dolžnosti vrnitve prejetih sredstev. Sankcije zaradi kršitev pogojev določa Uredba PRP, ki jo je Agencija dolžna spoštovati v postopku preverjanja izpolnjevanja prevzetih obveznosti, ta pa v drugem odstavku 127.b člena izrecno določa, da mora prejemnik, ki ne opravi izobraževanja oziroma usposabljanja v predpisanem roku, vrniti vsa izplačana sredstva.

12. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

13. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

10.07.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 34/2013
• UPRS sodba II U 506/2014
• UPRS sodba III U 319/2012