<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 2262/2017-12

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2262.2017.12
Evidenčna številka:UP00012825
Datum odločbe:18.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Jasna Šegan (poroč.), dr. Boštjan Zalar
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:obnova postopka - obnovitveni razlog - smrt stranke - nemožnost udeležbe v postopku - prenehanje pooblastila odvetniku

Jedro

Smrti upravičenca ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Prav tako smrti upravičenca ni mogoče šteti za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi tožena stranka, če bi zanj vedela, sprejela drugačno odločitev. Tožena stranka je pravilno ugotovila, kdo je stranka (saj pooblastilo ne preneha, če stranka umre, tožena stranka pa o smrti stranke tekom postopka vse do dokončnosti oziroma pravnomočnosti informativnega izračuna ni bila obveščena oziroma seznanjena), kot tudi višino devizne vloge. Tožnica pa je, ne glede na to da informativni izračun glasi na pokojnega, kot dedinja po pokojnem pridobila pravico iz naslova stare devizne vloge.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka predlog tožnice za obnovo postopka, končanega z informativnim izračunom št. 0042-1465/2016/2, ki ga je dne 6. 3. 2017 v postopku verifikacije izdala tožena stranka, zavrnila.

2. Iz obrazložitve sledi, da je tožena stranka dne 25. 1. 2016 prejela po pooblaščencu vloženo zahtevo za verifikacijo za devizno vlogo št. 543675 A.A. iz Hrvaške. V zvezi z navedeno zahtevo je tožena stranka A.A. dne 6. 3. 2017 izdala informativni izračun št. 0042-1465/2016/2 (v nadaljevanju informativni izračun), ki je bil dne 16. 3. 2017 vročen pooblaščencu, po pravnomočnosti informativnega izračuna pa je bilo izplačilo na podlagi pooblastila dne 19. 5. 2017 izvedeno na račun pooblaščenca. Tožena stranka je v nadaljevanju v zvezi z isto devizno vlogo dne 19. 6. 2017 prejela še zahtevo za verifikacijo tožnice, ki je k zahtevi predložila dokazila, iz katerih izhaja, da je A.A. dne 6. 11. 2016 umrl, ter da tožnica po njem deduje celotno premoženje, med katerim se nahaja tudi predmetna devizna vloga. Ker je bilo o devizni vlogi že odločeno z informativnim izračunom, je tožena stranka zahtevo tožnice dne 29. 6. 2017 s sklepom št. 0042-1515/2017/2 zavrgla.

3. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka, končanega z informativnim izračunom in se pri tem sklicevala na obnovitvene razloge po 1., 5. in 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Primarno predlaga obnovo postopka po uradni dolžnosti, podredno na predlog stranke, na podlagi navedenih razlogov. Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrnila kot neutemeljen. Pomembno je, da je stranko (pokojnega A.A.) ves čas zastopal pooblaščenec. Po določbi drugega odstavka 57. člena ZUP pooblastilo ne preneha, če stranka umre. Pooblastilo je torej veljavno do preklica ali odpovedi, smrt stranke pred izdajo informativnega izračuna tako na veljavnost pooblastila ni vplivala. Slednjega pa ne spremeni niti okoliščina, da bi morala biti tožena stranka obveščena o smrti stranke in je opustitev v določeni meri vplivala na postopek, saj je tožena stranka izdala informativni izračun, ki glasi na umrlega prednika.

4. Tožena stranka v postopku verifikacije ugotavlja upravičenca in višino devizne vloge, kar je bilo v obravnavanem informativnem izračunu pravilno ugotovljeno. Pravico je priznala imetniku hranilne knjižice, ki je bil sicer že pokojni, vendar pa smrti pokojnika ni mogoče šteti za novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, saj so nova dejstva v smislu obnove postopka na podlagi navedene točke le dejstva, ki vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga določa materialni predpis. Če bi bila tožena stranka seznanjena s smrtjo, bi sicer postopek prekinila, vendar to ne pomeni, da bi bila odločitev drugačna, tožnica pa tudi ne more obnove postopka zahtevati na podlagi zatrjevanja, da bi lahko pooblastilo preklicala, če bi sodelovala v postopku. Preklic pooblastila ni razlog zaradi katerega bi se postopek obnavljal. Vključitev dediča v postopek v obravnavani zadevi namreč ne bi imela za posledico drugačne vsebinske odločitve v smislu 260. člena ZUP.

5. V zadevi je bistveno razmerje pooblaščenec pooblastitelj (po smrti pooblastitelja je to dedič), ki je bilo vseskozi veljavno, zato bi se morala ta zadeva urejati znotraj tega razmerja in ne preko izrednega pravnega sredstva kot je obnova postopka. Zato tožena stranka zavrača tudi razlog, da stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, saj je tožnico (kot dedinjo) v postopku zastopal pooblaščenec z veljavnim pooblastilom.

6. Tožena stranka je tako na podlagi materialnega predpisa pravilno ugotovila upravičenca in višino terjatve ter izdala informativni izračun, ki je bil na podlagi veljavnega pooblastila vročen pooblaščencu in postal pravnomočen. Napaka v odločbi, da se glasi na pravnega prednika, ni take narave, da bi bistveno vplivala na zakonitost informativnega izračuna in v tem primeru tudi ni mogoče trditi, da je bil informativni izračun izdan na podlagi neresničnih navedb. Pooblaščencu je sicer res mogoče očitati, da je opustil obveznost obveščanja, vendar tega ni mogoče enačiti z neresničnimi dejstvi, zaradi katerih bi bila odločitev drugačna in bi to opravičevalo obnovo postopka ter spremembo upravnega akta.

7. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V tožbi navaja, da je z vročitvijo sklepa št. 0042-1515/2017/2 z dne 29. 6. 2017, s katerim je tožena stranka zavrgla njeno zahtevo za verifikacijo za devizno vlogo št. 543675, ki jo je podedovala po očetu A.A., zvedela, da je v zvezi s predmetno devizno vlogo že bilo pravnomočno odločeno z informativnim izračunom z dne 6. 3. 2017, devizna vloga pa izplačana dne 19. 5. 2017. Zato je predlagala obnovo postopka, bodisi po uradni dolžnosti, bodisi na predlog stranke. Gre za izplačilo večje vrednosti, izplačano iz proračuna Republike Slovenije na podlagi nezakonite odločbe upravnega organa, zaradi česar obstoji javni interes. Ker se tožena stranka v svoji obrazložitvi ni opredelila do predloga tožnice, da obnovi postopek po uradni dolžnosti, slednje pomeni, da predloga tožena stranka ni meritorno presojala, niti se ni v zvezi z njim izrekla v izreku odločbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

8. Obnovo postopka zahteva, ker bi moral biti postopek, če bi tožena stranka vedela za okoliščino, da je upravičenec med upravnim postopkom dne 6. 11. 2016 umrl, skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 153. člena ZUP prekinjen, tožnica pa pozvana, da vstopi v postopek oziroma se temu odreče. S tem je bila tožnici kršena pravica biti stranka postopka. Tožnica bi ob vstopu v postopek lahko preklicala pooblastilo, dano pooblaščencu, odločba bi bila izdana na tožnico, prav tako pa bi zahtevala izplačilo sredstev na svoj račun, kar pomeni vsebinsko drugačno odločbo od izpodbijane. S tem je izkazan razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. V zvezi z obnovitvenim razlogom po 1. točki 260. člena ZUP tožnica navaja, da tožena stranka ni bila seznanjena z odločilnimi dejstvi (smrtjo upravičenca), na podlagi katerih bi bila izpodbijana odločba vsebinsko drugačna. Glede obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP tožnica navaja, da je bila odločba izdana na podlagi neresničnih navedb, ker tožena stranka s strani pooblaščenca ni bila seznanjena s smrtjo A.A., kar predstavlja tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

9. Tožnica v tožbi tudi navaja, da je tožena stranka zaradi neprekinitve postopka zaradi smrti upravičenca skladno s 1. točko prvega odstavka 153. člena ZUP, pri čemer gre za pravico, ki lahko preide na pravne naslednike, zmotno uporabila materialno pravo.

10. Tožnica sklepno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da predlogu tožnice za obnovo postopka št. 0042-1465/2016 ugodi, toženi stranki pa naloži, da postopek št. 0042-1465/2016 obnovi skladno z določbami ZUP, oziroma podredno, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in razlogih iz izpodbijane odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe.

12. Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbenih razlogih in pri postavljenem predlogu.

K točki I izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. Med strankama ni sporno, da je bila v zvezi z devizno vlogo št. 543675 najprej vložena zahteva za verifikacijo s strani A.A. po pooblaščencu, o kateri je bilo pravnomočno odločeno z informativnim izračunom, plačilo po navedenem izračunu pa izplačano na transakcijski račun pooblaščenca, ter da je po pravnomočnosti informativnega izračuna za isto devizno vlogo zahtevo za verifikacijo vložila tudi tožnica, kot dedinja po A.A., ki je umrl v času trajanja postopka, končanega z informativnim izračunom. Posledično je bila zahteva za verifikacijo tožnice zavržena.

15. Med strankama pa je sporno, ali so podani razlogi za obnovo postopka, končanega z izdajo informativnega izračuna na podlagi 1., 5. in 9. točke 260. člena ZUP, saj tožena stranka s strani pooblaščenca ni bila obveščena, da je A.A. tekom postopka umrl, zaradi česar postopek skladno s 1. točko prvega odstavka 153. člena ZUP ni bil prekinjen, tožnica ni bila pozvana na vstop v postopek in je bil posledično informativni izračun izdan pokojnemu upravičencu. Sodišče mora presoditi, ali smrt A.A. pomeni novo dejstvo, ki bi pripeljalo do drugačne odločitve (obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP) ali gre ravnanje pooblaščenca pokojnega, ko tožene stranke ni seznanil o smrti upravičenca, kvalificirati kot podajo neresničnih navedb, na podlagi katerih je bil izdan informativni izračun (obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP), ter ali tožnici kot edini dedinji pokojnega ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje informativnega izračuna (obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP).

16. V 260. členu ZUP so taksativno našteti razlogi, na podlagi katerih se lahko postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi. Obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP je podan, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP pa je podan, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

17. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je zaradi nemožnosti udeležbe tožnice v postopku podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, sodišče ugotavlja, da je v postopku izdaje informativnega izračuna A.A. ves čas zastopal pooblaščenec. Po določbi drugega odstavka 57. člena ZUP pooblastilo ne preneha, če stranka umre. Tožnica kot dedinja po A.A. je bila zato glede na 57. člen ZUP v postopku udeležena preko pooblaščenca, na podlagi pooblastila, ki je bilo veljavno in ni bilo nikoli preklicano. Iz navedenega razloga obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni izkazan.

18. V zvezi s tožbenim stališčem, da smrt A.A. pomeni novo dejstvo, ki bi pripeljalo do drugačne odločitve (obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP), sodišče ugotavlja, da ne gre za takšno dejstvo, za katerega bi tožnica v času izdaje informativnega izračuna ne vedela, niti za dejstvo, ki bi pripeljalo do drugačne odločbe. A.A. je umrl dne 6. 11. 2016, iz pravnomočnega sklepa o dedovanju št. 46 0 O 074115 16 O z dne 10. 2. 2017 pa izhaja, da je tožnica na zapuščinski obravnavi, izvedeni po pokojnem A.A. dne 10. 2. 2017 sprejela svoj dedni del (v katerega spada tudi zadevna devizna vloga). Tožnica je bila torej o smrti A.A. seznanjena najkasneje dne 10. 2. 2017, informativni izračun pa je bil izdan dne 6. 3. 2017. Iz navedenega izhaja, da je bila tožnica o smrti upravičenca nedvomno seznanjena še pred izdajo informativnega izračuna. V primeru novega dejstva po 1. točki 260. člena ZUP pa mora iti za "staro", že prej nastalo dejstvo, ki je "novo" le toliko, da se je zanj zvedelo šele po končanem postopku1. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da smrt upravičenca ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Prav tako smrti upravičenca ni mogoče šteti za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi tožena stranka, če bi zanj vedela, sprejela drugačno odločitev. Tožena stranka je pravilno ugotovila kdo je stranka (saj kot je zgoraj obrazloženo, pooblastilo ne preneha, če stranka umre, tožena stranka pa, kot že navedeno, o smrti stranke tekom postopka vse do dokončnosti oziroma pravnomočnosti informativnega izračuna, ni bila obveščena oziroma seznanjena), kot tudi višino devizne vloge. Tožnica pa je, ne glede na to da informativni izračun glasi na pokojnega, kot dedinja po pokojnem pridobila pravico iz naslova stare devizne vloge. Iz navedenega izhaja, da navedeno dejstvo ne pomeni pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovan informativni izračun. Zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da vključitev dedinje v predmetni zadevi ne bi imela za posledico drugačne vsebinske odločitve v smislu 1. točke 260. člena ZUP.

19. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je informativni izračun izdan na podlagi neresničnih navedb, saj pooblaščenec pokojnega tožene stranke ni seznanil s smrtjo A.A. (zatrjevanje obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP), sodišče pritrjuje toženi stranki, da je pooblaščencu očitati opustitev obveznosti obveščanja, vendar tega ni mogoče enačiti z neresničnimi dejstvi, zaradi katerih bi bila odločitev drugačna in bi to opravičevalo obnovo ter spremembo upravnega akta. Navedeni obnovitveni razlog pride v poštev samo, če so bile podlaga za odločbo navedbe, ki se pozneje po končanem upravnem postopku izkažejo za neresnične, kar v konkretnem primeru ni izkazano. Tudi po praksi Vrhovnega sodišča RS2 pa se za utemeljenost obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP zahteva aktivno ravnanje stranke in ne opustitev.

20. Glede tožbenega ugovora, da se tožena stranka o pobudi tožnice za obnovo postopka po uradni dolžnosti, v izpodbijani odločbi do te pobude ni opredelila, kar po stališču tožnice predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti, sodišče ugotavlja, da ni utemeljen. Iz izpodbijane odločitve izhaja, da je tožena stranka o predlogu za obnovo postopka odločila meritorno in ugotovila, da okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, niso taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločitve. V izpodbijani odločbi se je tožena stranka osredotočila zgolj na bistveno, kar pa je v odločbi ustrezno obrazloženo.3

21. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je tožena stranka zaradi neuporabe določbe 1. točke prvega odstavka 153. člena ZUP, zmotno uporabila materialno pravo, sodišče pojasnjuje, da gre za procesni in ne materialni predpis. Zaradi neuporabe navedenega predpisa pa ne gre za takšno kršitev postopka, ki bi bila hkrati obnovitveni razlog. Obnovitveni razlogi so taksativno našteti v 260. členu ZUP in jih ni moč širiti na druge primere.

22. Sodišče sledi toženi stranki tudi v delu, v katerem tožnici pojasnjuje, da bi morala tožnica urejati zadevo znotraj razmerja pooblaščenec - pooblastitelj oziroma z drugimi pravnimi sredstvi.

23. Glede na navedeno so tožbeni ugovori neutemeljeni, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

24. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

-------------------------------
1 Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 431
2 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 291/2008 z dne 27. 5. 2010 (8. točka obrazložitve)
3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 83/2005 z dne 22. 9. 2005


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260, 260-1, 260-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5Nzk4