UPRS Sodba II U 97/2018-6

Jedro

Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1, se je tožena stranka glede vprašanja lastništva stanovanjske hiše utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je tožeča stranka solastnica navedene nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. II K 8593/2018. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančno premoženjski pogoj. Po določbi prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da bi bil materialni položaj prosilca ogrožen, če njegovi dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 297,53 EUR. Ne glede na navedeno pa prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter katerega vrednost presega znesek 14.281,44 EUR. Iz podatkov zemljiške knjige ter spletnega portala GURS izhaja, da je tožeča stranka solastnica stanovanjske hiše parc. št. 381, k.o. ..., pri čemer je vrednost njenega deleža ocenjena na 17.661,71 EUR. Ker iz prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da ima tožeča stranka prijavljeno stalno prebivališče na naslovu X., nepremičnina oziroma stanovanjska hiša katere solastnica je, pa je na naslovu Y., je tako to nepremičnino bilo potrebno v celoti upoštevati kot premoženje, ki se upošteva po ZUPJS. Ker iz prošnje in poizvedbe iz elektronskih evidenc z dne 16. 3. 2018 izhaja, da je tožeča stranka prijavljena v samostojnem gospodinjstvu in jo je zato šteti kot samsko osebo v smislu enajstega odstavka 10. člena ZUPJS v zvezi s 14. členom ZBPP, je organ za brezplačno pravno pomoč po ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje materialno premoženjskega pogoja po določbah ZBPP, odločil kot izhaja iz izreka te odločbe in ni ugotavljal izpolnjevanja vsebinskega pogoja.

2. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je bilo njeno materialno premoženjsko stanje napačno ugotovljeno. Trdi, da ni več solastnica nepremičnine v Y., ker naj bi to nepremičnino v januarju 2017 prodala ter plačala odmerjeni davek v višini 2 %. V dokaz prilaga kupoprodajno pogodbo in navaja, da je obveznost novega lastnika da vpiše nepremičnino v zemljiško knjigo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo toženi stranki.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prošnje tožeče stranke za brezplačno pravno pomoč zaradi preseganja zakonsko predpisanega finančnega limita za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je namreč v postopku ugotovila in upoštevala, da je tožeča stranka solastnica nepremičnine parc. št. 381, k.o. ... in da ocenjena vrednost navedene nepremičnine po podatkih GURS znaša skupaj 35.323,42 EUR, kar glede na to, da je tožeča stranka solastnica te stanovanjske hiše do ½, pomeni, da je vrednost njenega nepremičnega premoženja 17.661,71 EUR.

6. ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Upoštevaje prvi odstavek 26. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegovih družinskih članov ne sme presegati 14.281,44 EUR, sicer ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

7. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da nepremičnina tožeče stranke parc. št. 381, k.o. ... predstavlja premoženje, ki se v smislu ZUPJS upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožbeni ugovor, da tožeča stranka ni solastnica navedene nepremičnine je zato zavrnilo kot neutemeljen in tudi k tožbi priložena kupoprodajna pogodba za navedeno nepremičnino, sklenjena dne 21. 1. 2017, ne dokazuje nasprotnega. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Povedano drugače, podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. Kar je vpisano v zemljiško knjigo velja (prvi odstavek 6. člena ZZK-1). Kar torej ni vpisano ne velja oziroma ne obstaja (drugi odstavek 6. člena ZZK-1). Določba drugega odstavka 8. člena ZZK-1 določa, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice take opustitve.

8. Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 se je tako tožena stranka glede vprašanja lastništva stanovanjske hiše utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je tožeča stranka solastnica (do ½) navedene nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu Y. Da tožeča stranka v navedeni nepremičnini ne prebiva v zadevi ni sporno. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je bila, upoštevaje podatke GURS o ocenjeni vrednosti navedene nepremičnine, utemeljeno izdana izpodbijana odločba. Organ za brezplačno pravno pomoč je v konkretnem primeru, pri ugotavljanju finančnega položaja tožeče stranke, moral navedeno nepremičnino upoštevati kot relevantno premoženje in zaradi neizpolnjevanja materialno premoženjskega pogoja po določbah ZBPP, prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrniti. Zato po povedanem tožbeni ugovori, da je bilo to premoženje že prodano, za odločitev niso relevantni.

9. Glede na vse navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

23.05.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1416/2018-6
• UPRS Sodba I U 2822/2017-12
• UPRS sodba I U 1094/2014