UPRS Sklep II U 36/2018-11

Jedro

Tožeča stranka je zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, upoštevaje tretji odstavek 10. člena ZInfP, kar pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe in da izpodbijana odločba učinkuje šele po pravnomočnosti. Potreba za izdajo začasne odredbe zato ni izkazana.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke št. 090-277/2017/7 z dne 12. 1. 2018, s katero je ta tožeči stranki kot organu naložila, da mora prosilki, novinarki X., A.A. (prizadeti stranki v tem sporu) v roku 5 delovnih dni od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati dokument z naslovom: "Bruto plačila po pogodbah in ceniku Y. za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov" (1. točka izreka). Odločila je tudi, da v postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka v tožbi predlaga odpravo izpodbijane odločbe in hkrati predlaga sodišču, da naj na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljuje z navedbo, da bi tožeči stranki v primeru izvršitve izpodbijane odločbe nastala ne le težko popravljiva škoda, temveč nepopravljiva škoda, saj bi bile, navkljub uspehu v upravnem sporu, informacije, za katere tožeča stranka trdi, da jih tekom postopka notranje revizije ne sme razkriti, nepovratno razkrite. S tem bi bil nepopravljivo prizadet ustavno zavarovan interes tožeče stranke po učinkovitem sodnem varstvu njenih pravic. Razkrivanje podatkov v zvezi z izplačili za delo na starem magistrskem programu, pred končanjem postopka notranje revizije, bi lahko negativno vplivalo na potek neodvisne in nepristranske revizije. Pri tem je treba upoštevati tudi negativne vrednostne sodbe, ki jih o tovrstnih izplačilih podajajo mediji. Opozarja tudi, da vložnica zahteve za dostop do informacij javnega značaja nikoli ni izkazala časovne nujnosti posredovanja podatkov, zato časovni zamik morebitnega posredovanja zahtevanih podatkov do odločitve o reviziji ne more negativno vplivati na njene koristi ali njen pravni položaj.

3. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

4. V skladu z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

5. Po določbi tretjega odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) je organ, če zoper odločbo informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo informacijskega pooblaščenca poslati zahtevni dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. Ob uporabi metode za razlago pravnih norm argumentum a contrario je upravno sodna praksa sprejela razlago, da v primeru, če organ - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - vloži tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca in če v upravnem sporu zahteva tudi izdajo začasne odredbe, sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe te stranke zavrne kot neutemeljeno, ker šteje, da ni izkazano, da bi tožeči stranki zaradi izpodbijane odločbe grozila težko popravljiva škoda v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 (npr. sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah I U 1351/2010 z dne 6. 10. 2010, I U 1218/2010 z dne 15. 9. 2010, II U 43/2016 z dne 12. 2. 2016, sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 212/2011 z dne 11. 5. 2011), saj tožba že na podlagi samega zakona zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

6. Ker je tožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, ob upoštevanju citiranega tretjega odstavka 10. člena ZInfP to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe in da izpodbijana odločba lahko učinkuje šele po pravnomočnosti. Na to je opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe. Glede na navedeno je sodišče štelo, da potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana, zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep II U 555/2017-10
• UPRS Sklep II U 222/2023-17
• Sklep I Up 127/2009