UPRS Sodba II U 561/2017-12

Jedro

Tožnica je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za postopek v Republiki Avstriji v skladu z 52.f členom ZBPP. Listine v zvezi s tem so morale biti poslane pristojnemu organu v tej državi v nemškem jeziku, kot to določata prvi in drugi odstavek 52.i člena ZBPP, naloga stroškovne službe za brezplačno pravno pomoč pa je, da zagotovi prevod, kar je v predmetni zadevi tudi storila. Tožnica se torej neutemeljeno sklicuje na to, da ni naročila prevodov listin, saj postopkovna pravila službi za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da zagotovi takšen prevod.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo tožnici naloženo, da povrne Republiki Sloveniji znesek 133,56 EUR izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči v v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 27. 1. 2017 vložila vlogo za pravno pomoč v drugi državi članici Evropske unije v skladu z določbo 52.f člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničino vlogo, potem ko je potrebne listine za odločanje v drugi državi članici Evropske unije prevedel sodni tolmač, posredoval Ministrstvu za pravosodje, to pa pristojnemu organu za odločanje v drugi državi članici Evropske unije. Dne 22. 11. 2017 je organ za brezplačno pravno pomoč prejel pisanje Ministrstva za pravosodje RS, s katerim je bila posredovana kopija dopisa Deželnega sodišča Gradec kot delovnega in socialnega sodišča št. 28 Cgs 244/16s-46 z dne 14. 11. 2017, iz katerega izhaja, da je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Glede na to, je tožnica v skladu z določbo 52.l člena ZBPP dolžna povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči in sicer stroške, ki so bili odmerjeni in izplačani sodni tolmački A.A. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. T Bpp 109/2017 z dne 6. 2. 2017 v višini 133,56 EUR.

2. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je samo izpolnila formular, pri čemer ji je celo pomagala uslužbenka v službi za brezplačno pravno pomoč. Tožnica je torej samo prosila za brezplačno pravno pomoč in ni naročila nobenega prevoda. Ker tega ni naročila, tudi ni plačnik stroškov. V dopolnitvi tožbe dodaja, da je dokumente, ki jih je potrebovala, dala sama prevesti notarju, vendar kljub temu v sodnem postopku ni bila uspešna. Zaradi težkega finančnega stanja prosi za oprostitev kakršnihkoli stroškov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zvezi z dostopom do pravnega varstva v čezmejnih sporih velja Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. 1. 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih. Direktiva je bila implementirana tudi v ZBPP in sicer v poglavju XI.A. Ta ureja upravičence do brezplačne pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, obseg dodelitve ter postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči v čezmejnih sporih. Če je za odločanje v zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v Republiki Sloveniji, pristojno sodišče oziroma organ druge države članice Evropske unije (tuji čezmejni spor) je ta oseba ne glede na državljanstvo upravičena do pravne pomoči v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je določena v 52.g do 52.l členu tega zakona (52.f člen ZBPP). Upravičenec iz 52.f člena tega zakona vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Prošnja se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi Komisija Evropske skupnosti in se objavi v Uradnem listu Evropske unije, ali na obrazcu, ki je določen s predpisi države članice Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo (prvi odstavek 52.h člena ZBPP). Sodišče pošlje prošnjo skupaj s priloženimi listinami ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (organ pošiljatelj), razen če niso izpolnjeni pogoji iz 52.f člena tega zakona ali če je zadeva očitno nerazumna (drugi odstavek 52.h člena ZBPP). Prošnja, ki jo sodišče pošlje organu pošiljatelju, mora biti izpolnjena v jeziku, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije kot jezik, v katerem država članica Evropske unije, v kateri je organ prejemnik, sprejema prošnje. V ta jezik morajo biti prevedene tudi priložene listine (prvi odstavek 52.i člena ZBPP). Če strokovna služba za brezplačno pravno pomoč prejme prošnjo oziroma listine, ki niso izpolnjene oziroma prevedene v jezik iz prejšnjega odstavka, zagotovi prevod (drugi odstavek 52.i člena ZBPP). Organ pošiljatelj pošlje prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s priloženimi listinami organu prejemniku v 15 dneh od prejema prošnje in listin v jeziku iz prvega odstavka 52.i člena tega zakona (52.j člen ZBPP).

6. Določba prvega odstavka 52.l člena ZBPP je v skladu s 6. točko 13. člena Direktive Sveta 2003/8/ES in določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zahteva od upravičenca iz 52.f člena tega zakona vrnitev stroškov prevoda iz 52.i člena tega zakona, če je prošnja za brezplačno pravno pomoč v državi članici Evropske unije v kateri organ prejemnik, pravnomočno zavržena ali zavrnjena, ali če upravičenec prošnjo umakne. O načinu in roku za vrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo, ne glede na to, pa lahko pristojni organ in upravičenec na predlog upravičenca skleneta tudi pisni dogovor (tretji odstavek 52.l člena ZBPP).

7. Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi. Tožnica je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za postopek v Republiki Avstriji v skladu z 52.f členom ZBPP. Listine v zvezi s tem so morale biti poslane pristojnemu organu v tej državi v nemškem jeziku, kot to določata prvi in drugi odstavek 52.i člena ZBPP, naloga stroškovne službe za brezplačno pravno pomoč pa je, da zagotovi prevod, kar je v predmetni zadevi tudi storila. Tožnica se torej neutemeljeno sklicuje na to, da ni naročila prevodov listin, saj postopkovna pravila službi za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da zagotovi takšen prevod.

8. Odločitev, da je tožnica dolžna povrniti stroške prevoda pa temelji na določbi prvega odstavka 52.l člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenec vrniti stroške prevoda iz 52.i člena tega zakona, če prosilec s takšno prošnjo ni uspešen. Ker tožnica s svojo prošnjo ni bila uspešna, mora torej povrniti nastale stroške prevoda. K temu sodišče še dodaja, da je bila tožnica na to opozorjena tudi v dopisu strokovne službe za brezplačno pravno pomoč z dne 23. 1. 2017, katerega je prejela 26. 1. 2017.

9. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

13.04.2018

Podobni dokumenti:

• sodba II U 474/2012
• VSL Sklep I Cpg 370/2023
• UPRS sodba III U 189/2016