UPRS Sodba II U 455/2016-13

Jedro

Tožnik je pritožbo poslal kot navadno pošiljko prvostopnemu organu. Tako vložena pritožba je vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim izpodbijanim prvostopnim sklepom je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvrši št. DT 493-27522/2010-2 z dne 15. 2. 2011. Iz obrazložitve izhaja, da je Carinska uprava RS, Carinski urad Celje zgoraj navedeni sklep o davčni izvršbi izdala dne 15. 2. 2011, ta pa je bil tožniku vročen dne 23. 2. 2011. V sklepu je bil tudi poučen, da znaša rok za pritožbo 8 dni. Tožnik je pritožbo vložil dne 23. 8. 2016 in torej prepozno, zato jo je prvostopni organ v skladu z 68. in 240. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel.

2. Tožnik se je zoper sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je bil tožniku sklep o izvršbi vročen 23. 2. 2011. Osemdnevni rok za pritožbo je torej iztekel 3. 3. 2011. Glede na to tudi drugostopni organ ugotavlja, da je pritožba prepozna, zato jo je prvostopni organ v skladu z 240. členom ZUP pravilno zavrgel. Pri tem pritožbeni organ še dodaja, da predmet tega pritožbenega postopka ni obravnavanje sklepa o davčni izvršbi, ali celo sklepa št. DT 4933-85873/2012-2-04-730-15 z dne 4. 8. 2016, s katerim je prvostopenjski organ postopek davčne izvršbe delno ustavil, ker je bil z dne 29. 7. 2016 dolg delno poravnan. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je tako zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrženju prepozno vložene pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja razloge, zaradi katerih se ne strinja s tem, da mora vrniti odobreno brezplačno pravno pomoč in torej v tem delu izpodbija izvršilni naslov. V nadaljevanju navaja, da se ne strinja s potekom izvršilnega postopka, ki po njegovem mnenju teče brez pravne podlage. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma naj ugotovi, da je celoten postopek ničen.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem upravnem aktu iz razlogov navedenih v prvostopnem in drugostopnem aktu. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet tega upravnega spora je odločitev prvostopnega upravnega organa, ki je s svojim sklepom kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.

8. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku davčne izvršbe, za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi, pa se uporablja ZUP (tretji odstavek 2. člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2). ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

9. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Kot izhaja iz vročilnice v spisu, je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen osebno dne 23. 2. 2011. Prvi dan roka za pritožbo je torej 24. 2. 2011. Osemdnevni rok za pritožbo je tako iztekel v sredo 3. 3. 2011. Tožnik je pritožbo poslal kot navadno pošiljko prvostopnemu organu, kamor je prispela dne 23. 8. 2016. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).

10. Tožnik se ne strinja s takšno odločitvijo, zato vlaga tožbo v upravnem sporu, v utemeljitvi tožbe pa izpodbija izvršilni naslov in dodatno navaja, da ni pogojev oziroma pravne podlage za izdajo sklepa o izvršbi. S tem pa zahteva sodno presojo izvršilnega naslova in sklepa o davčni izvršbi po vsebini, kar pa v obravnavani zadevi ni mogoče. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni, ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel. Če tega ne bi storil, bi to storil, organ druge stopnje (246. člen ZUP).

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 452/2016-8
• UPRS Sodba III U 366/2016-8
• UPRS Sodba I U 1205/2019-19