UPRS Sodba II U 399/2017-17

Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan v roku enega leta po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati, ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) odločil, da je tožeča stranka dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 74,59 EUR na tam naveden račun v tam opredeljenem roku. V obrazložitvi je organ navedel, da je bila tožeči stranki z odločbo opr. št. Bpp 995/2016 z dne 26. 7. 2016 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. III Kr 26454/2014 z dne 9. 6. 2016. Iz istega naslova so bili odvetnici izplačani stroški zastopanja v znesku 74,95 EUR. Tožeča stranka je v postopku uspela, zato je organ glede na določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) opravil poizvedbe in ugotovil, da je tožeča stranka zaposlena za polni delovni čas in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred dnem preverjanja premoženjskega stanja prejela neto plačo v skupnem znesku 1.855,96 EUR oz. povprečno na mesec 618,56 EUR. V skladu z določbo 13. člena ZBPP je tako organ ugotovil, da tožeča stranka več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njen dohodek presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (585,12 EUR), in odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je Okrožno sodišče v Mariboru dne 10. 4. 2017 na podlagi 242. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izdalo sklep opr. št. St 1183/2017 o začetku postopka osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom - tožečo stranko. Zatrjuje, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o terjatvi, ki je tožeči stranki kot tožniku nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato bi moral upnik v tem stečajnem postopku navedeno terjatev prijaviti v stečajni postopek. Izpodbijani sklep je zato v v nasprotju z veljavnimi določbami ZFPPIPP, zlasti 131. členom, ki določa, da ni dopustno dolžniku nalagati v plačilo stroškov nastalih pred začetkom stečajnega postopka in v zvezi z členom 227, v katerem zakon določa načelo koncentracije, ki pomeni, da je mogoče terjatve do dolžnika nastale do začetka stečajnega postopka v razmerju do dolžnika uveljavljati samo v stečajnem postopku in po pravilih stečajnega postopka. V obravnavani zadevi so stroški upniku nastali pred začetkom stečajnega postopka, zato je bila odločitev o plačilu teh stroškov sprejeta po začetku stečajnega postopka v nasprotju s predpisi. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je terjatev v stečajni postopek upravičen prijaviti upnik stečajnega dolžnika.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZBPP tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker se ji je v roku enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljšal materialni položaj, da do brezplačne pravne pomoči ne bi bila več upravičena. Temu tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, kot sporno pa izpostavlja stališče, da gre za terjatev, ki je nastala pred uvedbo osebnega stečaja in bi jo upnik moral prijaviti v stečajnem postopku, ne pa izdati izpodbijanega sklepa.

6. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegovo materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oz. dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena zakona, pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Tretji odstavek citiranega člena pa določa, da se je pristojni organ za BPP ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena dolžan ravnati po določbah zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

7. Upoštevaje navedeni materialnopravni okvir je organ za BPP dolžan v roku enega leta po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati, ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti.

8. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno utemeljila na določbi drugega odstavka 49. člena ZBPP. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka ne ugovarja dejstvu, da se ji je materialni položaj v relevantnem obdobju izboljšal do te mere, da premoženjskih pogojev glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči več ne izpolnjuje. Ni spora niti o tem, da je v postopku, v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, uspela, saj je Višje sodišče v Celju s sklepom opr. št. II Kp 26454/2014 z dne 14. 2. 2017 pritožbi tožeče stranke ugodilo ter sodbo opr. št. II Kr 26454/2014 z dne 9. 6. 2016 razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, da v tem postopku ni dobila premoženja. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožeče stranke, da vrne stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči temelji na ugotovitvi organa za BPP, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč več ne izpolnjuje. To pa je bilo ugotovljeno z izpodbijanim sklepom, v katerem je bil tožeči stranki tudi določen rok za izpolnitev obveznosti. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da gre za terjatev, ki je nastala pred uvedbo osebnega stečaja. Dejstvo, da so bili dne 7. 9. 2016 odvetnici odmerjeni in izplačani stroški za odvetniške storitve v višini 74,59 EUR, je relevantno zgolj kot podatek pri presojanju višine stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna oziroma zmožna vrniti. Iz tega razloga je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na določbe ZFPPIPP.

9. Po obrazloženem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

03.11.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 482/2017-8
• UPRS Sodba I U 1370/2017-6
• sodba II U 143/2011