<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 388/2016-7

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:II.U.388.2016.7
Evidenčna številka:UP00004336
Datum odločbe:20.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Sonja Kočevar (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Melita Ambrož
Področje:INVALIDI - ZAPOSLOVANJE
Institut:prispevek za zaposlovanje invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi

Jedro

Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, št. 4932-2-1301975-6-Z_obnova z dne 13. 6. 2016 in odločba tega sklada št. 4932-2-1301975-6-Z_ODL_obnova z dne 20. 6. 2016 se odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 117,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje pa do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je prvostopni organ odločil, da se postopek o zahtevku tožeče stranke za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z dne 13. 3. 2015, v katerem je bila izdana odločba št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015, obnovi po uradni dolžnosti in sicer v obsegu, da se glede na nova dejstva ponovno odloča o zahtevku tožeče stranke.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ tožeči stranki dne 19. 3. 2014 izdal odločbo o obveznosti plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zaradi neizpolnitve kvote št. 4932-2-1301975-6. Tožeča stranka je znesek po tej odločbi v višini 685,39 EUR plačala dne 27. 3. 2014. Dne 13. 3. 2015 je tožeča stranka vložila zahtevek za vrnitev plačanega zneska v višini 685,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2014 do plačila in stroškov. Prvostopni organ je temu zahtevku z odločbo št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015, ugodil.

3. Upravno sodišče RS je dne 23. 3. 2016, potem ko je Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 69/2015 odpravilo njegovo prejšnjo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, izdalo sodbo št. II U 82/2016-30, s katero je zavrnilo tožbo zavezanca in s tem potrdilo odločbo o obveznosti plačila št. 4932-2-1301975-6 z dne 19. 3. 2014, s čimer je odpadel tudi temelj za zahtevek zavezanca za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki ga je vložil dne 13. 3. 2015. Prvostopni organ navaja, da se je tako po dokončnosti odločbe zvedelo za nova dejstva, to je sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 82/2016-30, na podlagi katere je odpadel temelj za zahtevek zavezanca za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, šestmesečni rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ki ga določa 89. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), pa še ni potekel. Ker obstaja obnovitveni razlog po 89. členu ZDavP-2 je Sklad odločil, da se postopek obnovi.

4. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je Sklad odločil, da se odločba o zahtevku za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015 v zvezi s sklepom za obnovo postopka odpravi (1. točka izreka). S to odločbo se nadomesti odločba Sklada št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015 (2. točka izreka). Tožeča stranka je dolžna na v odločbi naveden račun nemudoma plačati vsa vrnjena in preknjižena sredstva po odločbi Sklada št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015 in sicer: - glavnico v znesku 682,50 EUR in zamudne obresti v znesku 2,89 EUR v skupni višini 685,39 EUR in zamudne obresti od tega zneska obračunane od dneva preknjižbe dne 27. 7. 2015 do dne 20. 6. 2016 v višini 61,79 EUR; - zamudne obresti od zneska 685,39 EUR v višini 82,61 EUR, ki jih je Sklad zavezancu za obdobje od 27. 3. 2014 do 27. 7. 2015 plačal dne 23. 11. 2015 in zamudne obresti od tega zneska obračunane od dneva vračila dne 23. 11. 2015 do dne 20. 6. 2016 v višini 7,45 EUR; - stroške postopka, izplačane zavezancu dne 20. 11. 2015 po odločbi o zahtevku za vračilo sredstev z dne 23. 10. 2015 v skupni višini 475,76 EUR in zamudne obresti od tega zneska v višini 27,77 EUR obračunane od dneva vračila dne 20. 11. 2015 do 20. 6. 2016, kar skupaj znaša 1.243,76 EUR oziroma z zamudnimi obrestmi 1.340,77 EUR. Zavezanec je dolžan Skladu vrniti ta znesek, skupaj z zamudnimi obrestmi obračunanih po obrestni meri, ki jo določa ZDavP-2 od zneska 1.243,76 EUR do vključno dne 21. 6. 2016 do plačila (3. točka izreka).

5. Iz obrazložitve izhaja, da je Upravno sodišče o odločbi o obveznosti plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zaradi neizpolnitve kvote št. 4932-2-1301975-6 odločalo v upravnem sporu in s sodbo št. II U 222/2014-10 odločbo Sklada odpravilo. Zoper to sodbo je bila vložena revizija.

6. Zahtevku zavezanca za vračilo sredstev je bilo z odločbo št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015 ugodeno in je Sklad zavezancu dne 27. 7. 2015 vrnil oziroma preknjižil na druge neplačane obveznosti plačana sredstva v skupni višini 685,39 EUR. Dne 23. 11. 2015 je Sklad izplačal zamudne obresti od plačila zavezanca dne 27. 3. 2014 do dneva preknjižbe dne 27. 7. 2015 v višini 82,61 EUR in dne 20. 11. 2015 stroške v skupni višini 475,76 EUR. Skupaj je Sklad zavezancu vrnil oziroma preknjižil na druge neplačane obveznosti sredstva v višini 1.243,76 EUR.

7. S sklepom z dne 13. 6. 2016 je bil ta postopek po uradni dolžnosti obnovljen na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016. S to sodbo je bila tožba zavezanca na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 69/2015 zavrnjena in s tem potrjena odločba o plačilu obveznosti Sklada št. 4932-2-1301975-6 z dne 19. 3. 2014. Na osnovi tega je zavezanec dolžan Skladu povrniti vsa vrnjena in preknjižena sredstva v skupnem znesku 1.243,76 EUR oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi 1.340,77 EUR, kot je razvidno iz izreka prvostopne odločbe.

8. Tožeča stranka se je zoper sklep in odločbo pritožila, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je s svojo odločbo št. 14104-15/2015-8 z dne 29. 8. 2016 njeno pritožbo zavrnilo. Upravni organ druge stopnje ugotavlja, da je bila odločba o zahtevku za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, št. 4932-2-1301975-6-Z dne 23. 10. 2015 izdana izključno na podlagi kasneje odpravljene sodbe Upravnega sodišča RS, št. 222/2014-10. Ta je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 69/2015 odpravljena in zadeva vrnjena Upravnemu sodišču v nov postopek. Upravno sodišče je dne 23. 3. 2016 v ponovljenem postopku izdalo sodbo št. II U 82/2016-30, s katero je tožbo zavrnilo in s tem potrdilo odločbo Sklada z dne 19. 3. 2014. S tem, ko je bila sodba Upravnega sodišča II U 222/2014-10 odpravljena in potrjena odločba o obveznosti plačila prispevka za vzpodbujanja zaposlovanja invalidov, ni bilo več podlage za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zavezancu, zato je bilo treba odločbo za vračilo odpraviti in obnoviti postopek ter nadomestiti odločbo Sklada št. 4932-2-1301975-6-Z z dne 23. 10. 2015. Obnova postopka je bila uvedena na podlagi drugega odstavka 89. člena ZDavP-2. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI) v prvem odstavku 6. člena obravnava postopke glede pravic, ki jih sam ureja, in določa, da se v postopku uveljavljanja pravic po ZZRZI uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja niso v tem zakonu drugače urejena. Pri obračunavanju in plačevanju obveznosti, torej tudi prispevka zaradi neizpolnitve kvote, povsem nedvoumno določa uporabo ZDavP-2. Ker ZDavP-2 vsebuje tudi določbe o obnovi postopka, je obnova postopka povsem urejena s tem zakonom, zato po mnenju drugostopnega organa ni razloga za subsidiarno uporabo določb ZUP.

9. Tožeča stranka je zavezanec iz naslova prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v skladu s 65. členom ZZRZI. S temi določbami je izkazana materialnopravna podlaga za plačilo prispevka in zato drugostopni organ kot brezpredmetne zavrača navedbe tožnika glede manjkajočih pojasnil v zvezi s podlago, dolgovanimi zneski in izračunom obresti. Glede pritožbene navedbe, da izpodbijana odločba ne vsebuje odločitve o zavezančevemu zahtevku, organ druge stopnje meni, da v izreku res ni eksplicitno navedeno, da se zahtevek zavezanca zavrne, je pa to jasno že iz obnove postopka in odprave odločbe z dne 23. 10. 2015, kakor tudi izreka, ki se nanaša na dolžnost zavezanca. V zvezi z izračunom zamudnih obresti, je prvostopni upravni organ uporabil 96. člen ZDavP-2, ki izrecno določa, da se od davkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, plačajo zamudne obresti po 0,00274 % dnevni obrestmi meri. Prvostopni organ pa je odločbi priložil tudi ročni izračun obresti, iz katerega je razvidno, da se računa ujemata, razen tega pa je priložil tudi izračun v aplikaciji na spletni strani mojdenar.com.

10. Tožeča stranka s tožbo izpodbija v uvodu naveden sklep in odločbo. V tožbi povzema svoje dosedanje navedbe in navaja, da ministrstvo kot drugostopni organ na njene argumente ni v celoti odgovorilo, s tem pa je zagrešena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Navaja, da se po tretjem odstavku 2. člena ZDavP-2 vprašanja, ki niso urejena s predpisi s področja davčnega prava, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. ZDavP-2 v 89. členu ureja obnovo postopka le za primere, ko se izve za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko pripeljala do drugačne odločitve, ostale obnovitvene razloge pa določa 260. člen ZUP. Razlog iz 89. člena ZDavP-2 je torej le eden od desetih navedenih v citiranem določilu ZUP. Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 69/2015 in sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 82/2016 ne predstavljata novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerih bi bilo mogoče obnoviti postopek glede tožničinega zahtevka z dne 13. 3. 2015, iz tega razloga je sklep o obnovi postopka nezakonit. Eventualno bi lahko bil podan obnovitveni razlog iz 3. točke 260. člena ZUP. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti po tem določilu pa je Sklad vezan na krajši rok, kot ga določa ZDavP-2. Enomesečni rok za obnovo postopka je tako po uradni dolžnosti iztekel.

11. Zmotno je tudi stališče drugostopnega organa, da navajanje predpisov v razlogih upravnih odločb ni potrebno. Takšna opustitev namreč odločujoče vpliva na pravico do izjave stranke, ki ne ve niti na katere zakonske določbe se odločba opira, niti ne more predstaviti svojih argumentov za pravilno uporabo materialnega prava. ZDavP-2 ne vsebuje določb o posledicah odprave upravne odločbe, te posledice določa izključno prvi odstavek 281. člena ZUP, ki odreja, da se z odločbo odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Po izreku odločbe z dne 23. 10. 2015 pa ni prišlo do nobenih pravnih posledic, saj je Sklad že 27. 7. 2015 preknjižil znesek 685,39 ?, kam sicer ni jasno. Tudi v primeru, ko bi do preknjižbe tega zneska prišlo, pa bi Sklad smel zgolj odpraviti to preknjižbo, nikakor pa ne tožnici naložiti plačila tega zneska, ki ga sploh ni prejela in še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za izračun le-teh ne ZUP ne ZDavP-2 nima določb.

12. Napačno je tudi stališče ministrstva, da je bil tožničin zahtevek z dne 23. 3. 2015 zavrnjen, saj po določilih ZUP prinaša pravne posledice le izrek upravne odločbe. O tem tožničinem zahtevku tako ni odločeno, napadena odločba pa je nezakonita, saj očitno posega v pravico do enakega varstva pravic, ki jo zagotavlja že Ustava RS. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijani sklep in odločba odpravita. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.365,65 ? z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2016 do plačila, v osmih dneh pod izvršbo. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo citira določbe ZZRZI, iz katerih izhaja, da so zavezanci za zaposlovanje invalidov dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža celotnega števila vseh zaposlenih delavcev. Zakon je torej definiral kvoto kot razmerje med številom zaposlenih delavcev in številom invalidov, ki naj bi jih zavezanec za kvoto zaposlil. Ponavlja svoje stališče iz izpodbijane odločbe, da tretji odstavek 2. člena ZDavP-2 določa subsidiarno uporabo ZUP le v primeru, če ZDavP-2 določenih vprašanj postopka ne bi urejal. Ker ZDavP-2 vsebuje določbe v zvezi z obnovo postopka, subsidiarna uporaba določb ZUP ne pride v poštev. Ker je podlaga za vračilo plačanih obveznosti s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 82/2016-30 odpadla, ni bilo več podlage za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, zato je treba odločbo o vračilu prispevkov odpraviti. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

14. Tožba je utemeljena.

15. ZZRZI v 6. členu določa, da se v postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Ne glede na to se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, torej ZDvP-2. Ta pa v tretjem odstavku 2. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena z davčnimi predpisi, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.

16. Glede obnove postopka ima ZDavP-2 samo 89. člen. Ta določa, da če organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti (drugi odstavek 89. člena ZDavP-2). V istih rokih lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec (peti odstavek 89. člena ZDavP-2). Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena, sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo (šesti odstavek 89. člena ZDavP-2).

17. Z ZDavP-2 je torej urejen obnovitveni razlog možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

18. ZUP taksativno našteva razloge za obnovo postopka v 260. členu. Možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov je navedena v 1. točki 260. člena, ki je v tem delu identična z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2. Razen tega 260. člen ZUP vsebuje še devet drugih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZDavP-2 ne opredeljuje. Glede na to je za obnovitvene razloge iz 2. do 10. točke 260. člena ZUP treba uporabiti določbe tega zakona tudi v zadevah, v katerih se sicer uporablja ZDavP-2. Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.

19. Predmetni postopek je bil obnovljen na podlagi določbe 89. člena ZDavP-2, pri tem pa se kot razlog za obnovo navaja odločitev Upravnega sodišča št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016, s katero je bila tožba tožeče stranke v ponovljenem postopku zavrnjena in potrjena prvostopna odločitev. To pa ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 89. člena ZDavP-2 niti 1. točke 260. člena ZUP. Novo dejstvo oziroma nov dokaz je namreč okoliščina oziroma dokaz o nekem dejstvu, oboje pa mora obstajati že v času prvotnega postopka, pa se zanju ni vedelo. Gre torej dejansko za "staro" dejstvo oziroma dokaz, ki nista bila znana. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Odločitev, izdana v postopku, glede katerega je bila z izpodbijanim sklepom uvedena obnova, je bila izdana na podlagi takrat obstoječe sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 222/2014-10 z dne 21. 1. 2015. Sodba ni dejstvo oziroma dokaz v smislu prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, ampak pravna podlaga za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka. Ta je bila razveljavljena (in ne odpravljena, kar pomeni, da ima to posledice le za naprej) kasneje z odločitvijo Vrhovnega sodišča X Ips 69/2015 dne 24. 2. 2016. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je to lahko podlaga za obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP.

20. Ker so bile pri izdaji izpodbijanega sklepa in odločbe napačno uporabljene določbe 89. člena ZDavP-2 in je bilo torej napačno uporabljeno materialno pravo, sta izpodbijana upravna akta nezakonita, zato ju je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki ju je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ugotoviti ali so podani pogoji za obnovo postopka po določbah ZUP in nato ustrezno odločiti.

21. O delu zahtevka, v katerem tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo zneska 1.365,65 ? z zakonskimi zamudnimi obrestmi, bo v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZDavP-2 treba odločiti v ponovljenem postopku, zato sodišče o tem ni odločalo.

22. K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da ne glede na izid obnove postopka predstavlja sodba Upravnega sodišča št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016 skupaj z odločbo št. 4932-2-1301975-6 z dne 21. 3. 2014 pravnomočni izvršilni naslov, ki tožeči stranki nalaga plačilo obveznosti iz naslova prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

23. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu sicer odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini 117,00 EUR in jih skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 6
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 89
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNDE5