<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 391/2016-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:II.U.391.2016.9
Evidenčna številka:UP00004390
Datum odločbe:20.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Sonja Kočevar (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Melita Ambrož
Področje:INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK - ZAPOSLOVANJE
Institut:prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka

Jedro

ZUP taksativno našteva razloge za obnovo postopka v 260. členu. Možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov je navedena v 1. točki 260. člena, ki je v tem delu identična z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2. Poleg tega 260. člen ZUP vsebuje še devet drugih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZDavP-2 ne opredeljuje. Glede na to je za obnovitvene razloge iz 2. do 10. točke 260. člena ZUP treba uporabiti določbe tega zakona tudi v zadevah, v katerih se sicer uporablja ZDavP-2. Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.

Izrek

I. Tožbi zoper sklep Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS št. SKLS-5680727-2011/200/3-Z_obnova z dne 20. 6. 2016 in odločbo tega sklada št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_ODL_obnova z dne 21. 6. 2017 se ugodi. Navedena akta se odpravita ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V ostalem se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 ? z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S sklepom Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_obnova z dne 20. 6. 2016 je bilo odločeno, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek za zavezanca - tožečo stranko v zadevi sklepa o stroških št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z z dne 31. 3. 2016 v obsegu, da se glede na nova dejstva ponovno odloča o zahtevku zavezanca. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo z zgoraj navedeno odločbo z dne 31. 3. 2016 odločeno o stroških postopka v skupni višini 366,79 EUR in sicer tako, da je bilo zahtevku zavezanca za vračilo teh stroškov ugodeno. Upravno sodišče RS je dne 6. 4. 2016, potem ko je Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 154/2015 razveljavilo njegovo prejšnjo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, izdalo sodbo št. II U 83/2016-35, s katero je zavrnilo tožbo zavezanca in s tem potrdilo odločbo o obveznosti plačila št. ODL-5680727-2011-200/3NN z dne 6. 5. 2014, s čimer je odpadel tudi temelj za zahtevek zavezanca za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki ga je vložil dne 20. 4. 2015 in s tem tudi temelj za povračilo stroškov, ki jih je priglasil 30. 12. 2015 v višini 366,79 EUR.

2. Prvostopni organ navaja, da se je tako po dokončnosti odločbe zvedelo za nova dejstva, to je sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 83/2016-35, na podlagi katere je odpadel temelj za zahtevek zavezanca za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in s tem povračilo stroškov, ki, jih je priglasil 30. 12. 2015, šestmesečni rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ki ga določa 89. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), pa še ni potekel. Ker obstaja obnovitveni razlog po 89. členu ZDavP-2 je Sklad odločil, da se postopek obnovi.

3. Z odločbo Sklada št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_ODL_obnova z dne 21. 6. 2016 je bilo odločeno v obnovljenem postopku tako, da se sklep Sklada št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z z dne 31. 3. 2016 odpravi in se s to odločbo ta sklep nadomesti (1. in 2. točka izreka). Tožnik je dolžan nemudoma Skladu vrniti plačane stroške v višini 366,79 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki jo določa Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), od navedenega zneska od dneva plačila stroškov dne 8. 4. 2016 do dneva plačila (3. točka izreka).

4. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo s sklepom z dne 20. 6. 2016 odločeno, da se predmetni postopek obnovi po uradni dolžnosti glede na izdano sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 83/2016-35 z dne 6. 4. 2016, zaradi česar je tožeča stranka dolžna vrniti Skladu plačane stroške v višini 366,79 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka se je zoper zgoraj navedena sklep in odločbo pritožila, drugostopni organ pa je njeno pritožbo z v uvodu navedeno odločbo zavrnil.

6. Z odločbo Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 20. 6. 2016 je bilo odločeno, da se zahtevek tožeče stranke za vračilo plačanega zneska iz naslova prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po odločbi Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3NN z dne 6. 5. 2014 v višini 56.741,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2011 in vračilo stroškov, zavrne.

7. Zavezanec je dolžan nemudoma plačati vsa vrnjena in preknjižena sredstva in sicer: - glavnico v znesku 47.887,57 EUR, zamudne obresti v znesku 6.001,69 EUR, v skupni višini 53.889,26 EUR in zamudne obresti od tega zneska, obračunane od dneva vračila in preknjižbe dne 3. 9. 2015 do dne 20. 6. 2016 v višini 4.296,81 EUR; - zamudne obresti od zneska 53.889,26 EUR v višini 21.781,97 EUR, ki jih je Sklad zavezancu za obdobje od 15. 3. 2011 do 3. 9. 2015 plačal 24. 3. 2016 in zamudne obresti od zneska 21.781,97 EUR obračunane od dneva vračila dne 24. 3. 2016 do dne 20. 6. 2016 v višini 525,21 EUR ter - stroške postopka izplačane zavezancu dne 24. 3. 2016 po odločbi iz prejšnjega odstavka v skupni višini 1.798,69 EUR in zamudne obresti od tega zneska v višini 43,37 EUR, obračunane od dneva vračila 24. 3. 2016 do dne 20. 6. 2016, kar skupaj znaša 77.469,92 EUR oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi 82.335,31 EUR.

8. Zavezanec je torej dolžan Skladu nemudoma vrniti sredstva v višini 82.335,31 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi, obračunanimi po obrestni meri, ki jo določa ZDavP-2 od zneska 77.469,92 EUR od vključno dne 21. 6. 2016 do plačila. Nemudoma je dolžan vrniti tudi zamudne obresti, vrnjene dne 24. 3. 2016, v višini 436,81 EUR.

9. S to odločbo se nadomesti odločba Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 23. 3. 2016.

10. Iz obrazložitve izhaja, da je Sklad na podlagi ZZRZI dne 6. 5. 2014 tožeči stranki izdal odločbo št. ODL-5680727-2011-200/3NN o obveznosti plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zaradi neizpolnitve kvote. Znesek po tej odločbi v višini 56.741,61 EUR je zavezanec plačal dne 15. 3. 2011. Na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, št. II U 256/2014-15 je zavezanec dne 20. 4. 2015 vložil zahtevek za vračilo plačanega zneska.

11. Sklad je dne 23. 3. 2016 izdal odločbo št. ODL-5680727-2011-200/3-Z, s katero je ugodil zahtevku zavezanca. Ta odločba je bila z odločbo organa druge stopnje z dne 25. 5. 2016 odpravljena in vrnjena v nov postopek. Nato je Upravno sodišče RS dne 6. 4. 2016 izdalo sodbo opr. št. II U 83/2016-35, s katero je, potem ko je Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 154/2015 zadevo vrnilo v nov postopek, zavrnilo tožbo zavezanca in s tem potrdilo odločbo o obveznosti plačila Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3NN z dne 6. 5. 2014, s čimer je odpadel temelj zahteve zavezanca za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki ga je vložil dne 20. 4. 2015. Glede na to je prvostopni organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

12. Tožeča stranka se je tudi zoper to odločbo pritožila, drugostopni organ pa je njeno pritožbo z v uvodu navedeno odločbo zavrnil, iz obrazložitve pa izhaja, da je očitno pomotoma štel, da je bila odločba Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 20. 6. 2016 izdana v obnovljenem postopku na podlagi sklepa o obnovi, saj je bila ta odločba izdana potem, ko je bila odločba št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 23. 3. 2016 z odločbo Ministrstva št. 14104-16/2011-76 z dne 25. 5. 2016 po pritožbi tožeče stranke odpravljena.

13. Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu, v kateri izpodbija zgoraj navedene odločbe in navaja, da je izpodbijana odločitev napačna. Navaja, da se po tretjem odstavku 2. člena ZDavP-2 vprašanja, ki niso urejena s predpisi s področja davčnega prava, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. ZDavP-2 v 89. členu ureja obnovo postopka le za primere, ko se izve za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve, ostale obnovitvene razloge pa določa 260. člen ZUP. Razlog iz 89. člena ZDavP-2 je torej le eden od desetih, navedenih v citiranem določilu ZUP. Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 154/2015 in sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 83/2016 ne predstavljata novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerih bi bilo mogoče obnoviti postopek glede tožničinega stroškovnega zahtevka z dne 30. 12. 2015, iz tega razloga je sklep o obnovi postopka nezakonit. Eventualno bi lahko bil podan obnovitveni razlog iz 3. točke 260. člena ZUP. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti po tem določilu pa je Sklad vezan na krajši rok, kot ga določa ZDavP-2.

14. Zmotno je tudi stališče drugostopnega organa, da navajanje predpisov v razlogih upravnih odločb ni potrebno. Takšna opustitev namreč odločujoče vpliva na pravico do izjave stranke, ki ne ve niti, na katere zakonske določbe se odločba opira, niti ne more predstaviti svojih argumentov za pravilno uporabo materialnega prava. ZDavP-2 ne vsebuje določb o posledicah odprave upravne odločbe, te posledice določa izključno prvi odstavek 281. člena ZUP, ki odreja, da se z odločbo odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.

15. V nadaljevanju navaja, da velja nekoliko drugače glede skladove odločbe z dne 23. 3. 2016, ki je bila odpravljena že z odločbo ministrstva, št. 14104-16/2011-76 z dne 25. 5. 2016. Sklad bi smel ne glede na dogajanje v upravnem sporu, ki je tekel pred naslovnim sodiščem sprva pod št. II U 256/2014, kasneje pa pod št. II U 83/2016, odpraviti pravne posledice do katerih je prišlo na podlagi njegove odločbe z dne 23. 3. 2016. Tako bi smel odpraviti preknjižbo, ki jo je odpravil dne 3. 9. 2015, seveda pa bi moral z napadeno odločbo določno povedati, za kakšen znesek preknjižbe gre, od tožnice pa bi smel iskati le preostanek zneska od z njene stranki uveljavljene glavnične terjatve, ki ji ga je dejansko vrnil. Ker z izrekom odločbe z dne 23. 3. 2016 Sklad ni odločil niti o višini zakonskih zamudnih obresti, niti o tožničinih stroških, tudi v primeru, ko je ta plačila izvršil, ne bi imel podlage terjati njihove vrnitve od tožnice, saj ima po določilih ZUP pravni učinek le izrek odločbe. Tudi, ko bi Sklad tožnici na podlagi sklepa z dne 31. 3. 2016 oziroma na podlagi odločbe z dne 23. 3. 2016 karkoli plačal ni imel podlage za tožničino obremenitev z zakonskimi zamudnimi obrestmi odplačanih zneskov. Za obračunavo zakonskih zamudnih obresti, mora že po samem imenu obstajati temelj v zakonu, ne ZUP ne ZDavP-2 pa nimata določb o tem, da bi stranka, ki je na podlagi neke odločbe prejela neke denarne koristi, po odpravi te odločbe dolgovala tudi zakonske zamudne obresti. Tožeča stranka sicer verjame, da Sklad namesto aplikacije FURS-a za izračunavo zakonskih zamudnih obresti po ZDavP-2 uporablja aplikacijo na spletni strani mojdenar.com, ta pa glede na izračune, ki jih je opravila tožnica z aplikacijo FURS, očitno ni uporabna.

16. Tožeča stranka predlaga, da sodišče v tem postopku izpodbijane akte odpravi, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki izplača znesek 84.704,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 83.885,25 EUR od 10. 9. 2016, od zneska 436,81 EUR od 20. 9. 2016 in od zneska 382,74 EUR od dne 5. 10. 2016, vse do plačila v osmih dneh pod izvršbo. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

17. Tožena stranka v odgovoru na tožbo citira določbe ZZRZI, iz katerih izhaja, da so zavezanci za zaposlovanje invalidov dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža celotnega števila vseh zaposlenih delavcev. Zakon je torej definiral kvoto kot razmerje med številom zaposlenih delavcev in številom invalidov, ki naj bi jih zavezanec za kvoto zaposlil. Ponavlja svoje stališče iz izpodbijane odločbe, da tretji odstavek 2. člena ZDavP-2 določa subsidiarno uporabo ZUP le v primeru, če ZDavP-2 določenih vprašanj postopka ne bi urejal. Ker ZDavP-2 vsebuje določbe v zvezi z obnovo postopka, subsidiarna uporaba določb ZUP ne pride v poštev. Ker je podlaga za vračilo plačanih obveznosti s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 83/2016-35 odpadla, ni bilo več podlage za vračilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, zato je treba odločbo o vračilu prispevkov odpraviti. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

18. Tožba je v delu, v katerem izpodbija sklep Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_obnova z dne 20. 6. 2016 ter odločbo tega sklada št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_ODL_obnova z dne 21. 6. 2016 utemeljena.

19. ZZRZI v 6. členu določa, da se v postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Ne glede na to se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, torej ZDavP-2. Ta pa v tretjem odstavku 2. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena z davčnimi predpisi, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.

20. Glede obnove postopka ima ZDavP-2 samo 89. člen. Ta določa, da če organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti (drugi odstavek 89. člena ZDavP-2). V istih rokih lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec (peti odstavek 89. člena ZDavP-2). Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena, sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo (šesti odstavek 89. člena ZDavP-2).

21. Z ZDavP-2 je torej urejen obnovitveni razlog možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

22. ZUP taksativno našteva razloge za obnovo postopka v 260. členu. Možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov je navedena v 1. točki 260. člena, ki je v tem delu identična z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2. Razen tega 260. člen ZUP vsebuje še devet drugih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZDavP-2 ne opredeljuje. Glede na to je za obnovitvene razloge iz 2. do 10. točke 260. člena ZUP treba uporabiti določbe tega zakona tudi v zadevah, v katerih se sicer uporablja ZDavP-2. Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.

23. Postopek je bil glede sklepa o stroških št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z z dne 31. 3. 2016 obnovljen na podlagi določbe 89. člena ZDavP-2, pri tem pa se kot razlog za obnovo navaja odločitev Upravnega sodišča št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016, s katero je bila tožba tožeče stranke v ponovljenem postopku zavrnjena in potrjena prvostopna odločitev. Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je bila tudi sodba št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016 nato s sklepom Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 186/2016 z dne 25. 1. 2017 razveljavljena in zadeva vrnjen v nov postopek, v zadevi pa je bilo nato pravnomočno odločeno s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 54/2017-47 z dne 10. 3. 2017, s katero je bilo tožbi ugodeno, odločba Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3NN z dne 6. 5. 2014 pa odpravljena in zadeva vrnjena v nov postopek. To pa za odločitev v obravnavanem upravnem sporu ni relevantno.

24. Sodba Upravnega sodišča št. II U 82/2016-30 z dne 23. 3. 2016 ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 89. člena ZDavP-2. Novo dejstvo oziroma nov dokaz je namreč nova okoliščina oziroma dokaz o nekem dejstvu, oboje pa mora obstajati že v času prvotnega postopka, pa se zanju ni vedelo. Gre torej dejansko za "staro" dejstvo oziroma dokaz, ki nista bila znana. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Odločitev, izdana v postopku, glede katerega je bila z izpodbijanim sklepom uvedena obnova, je bila izdana na podlagi takrat obstoječe sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 256/2014-15 z dne 4. 3. 2015. Sodba ni dejstvo oziroma dokaz v smislu prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, ampak pravna podlaga za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka. Ta je bila razveljavljena (in ne odpravljena, kar pomeni, da ima to posledice le za naprej) kasneje z odločitvijo Vrhovnega sodišča X Ips 154/2015 dne 24. 8. 2016. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je to lahko podlaga za obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP.

25. Ker so bile pri izdaji zgoraj navedenega sklepa in posledično odločbe Sklada št. SKLS-5680727-2011-200/3-Z_ODL_obnova z dne 21. 6. 2016 napačno uporabljene določbe 89. člena ZDavP-2 in je bilo torej napačno uporabljeno materialno pravo, sta ta upravna akta nezakonita, zato ju je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki ju je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ugotoviti ali so podani pogoji za obnovo postopka po določbah ZUP in nato ustrezno odločiti.

K II. točki izreka:

26. Tožba se glede odločbe Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 20. 6. 2016 kot neutemeljena zavrne.

27. V prejšnji točki navedena odločba ni bila izdana v obnovljenem postopku, ampak potem, ko je bila odločba Sklada št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 23. 3. 2016 v pritožbenem postopku odpravljena z odločbo drugostopnega organa št 14104-16/2011-76 z dne 25. 5. 2016. Pravna podlaga za izdajo odločbe št. ODL-5680727-2011-200/3-Z z dne 20. 6. 2016 torej ni obnova postopka, ampak prvi odstavek 281. člen ZUP, po katerem se, če se odločba odpravi, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Po presoji sodišča je navedena odločba odpravlja prav te pravne posledice, zaradi česar je pravilno izdana na navedeni materialnopravni podlagi.

28. Tožeča stranka odpravi nastalih posledic samo po sebi ne nasprotuje, meni pa, da bi smel upravni organ le odpraviti preknjižbo in ta znesek precizirati, od tožeče stranka pa terjati le preostanek. Prav tako ne bi smel odločiti o vrnitvi zakonskih zamudnih obresti in stroškov, ki jih v izreku odločbe z dne 23. 3. 2016 ni. Sodišče temu ne sledi. Odprava pravnih posledic pomeni zahtevati vrnitev plačanih zneskov - ti namreč pomenijo pravno posledico - in v odločbi ugotovljenemu dejanskemu stanju glede opravljenih plačil Sklada tožnici tožeča stranka v tožbi ne nasprotuje. Z izpodbijano odločbo je tako tožeči stranki utemeljeno naloženo vračilo plačanih zneskov.

29. Po presoji sodišča pa je pravilna odločitev glede naloženega plačila zakonskih zamudnih obresti, saj je podlaga za plačilo obresti od neplačanih obveznosti v 96. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori glede obrestnega izračuna niso konkretizirani, zato jih sodišče kot take zavrača.

30. V tem delu je torej sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K III. točki izreka:

31. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Sodišče je stroške odmerilo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 6
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 89
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNDE0