<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 25/2017-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.25.2017.11
Evidenčna številka:UP00004320
Datum odločbe:12.10.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Marjanca Faganel
Področje:UPRAVNI POSTOPEK
Institut:davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve

Jedro

Rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za prevzem poštne pošiljke in s tem za prevzem sklepa o davčni izvršbi, se je iztekel na dela prost dan, to je na nedeljo. Na nedeljo je torej iztekel petnajstdnevni rok, v katerem bi tožnica lahko prevzela zadevno poštno pošiljko, pa tega ni storila. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je bila tožnica o možnosti prevzema pošiljke in o posledicah, če tega ne stori, pravilno in pravočasno obveščena. To pa po presoji sodišča pomeni, da ni bila v ničemer prikrajšana, ne v zakonskih in tudi ne v ustavnih pravicah. Rok petnajstih dni je namreč začel teči šele po neuspešni osebni vročitvi, v dispoziciji tožnice pa je bilo, ali bo v roku iz obvestila pisanje tudi dvignila. Ker tega ni storila, je privolila v nastanek določenih posledic, na katere je bila vnaprej opozorjena in je zato upravičeno nastopila fikcija vročitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnice zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-64093/2016-1 08 z dne 28. 4. 2016 kot prepozno zavrgel.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožnica zoper omenjeni sklep o izvršbi dne 24. 5. 2016 vložila pritožbo. Ob preizkusu pritožbe je organ prve stopnje ugotovil, da je bil sklep o davčni izvršbi tožnici vročen 15. 5. 2016 ter da je bil z ozirom na osemdnevni pritožbeni rok 23. 5. 2016 zadnji dan za vložitev pritožbe. Ker je bila torej pritožba vložena 24. 5. 2016 in s tem po poteku pritožbenega roka, je prvostopenjski davčni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP pritožbo tožnice z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrgel.

3. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnil. V svoji razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa dodatno pojasni, da je bila dne 30. 4. 2016 poizkušana osebna vročitev sklepa o davčni izvršbi tožnici. Ker osebne vročitve v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP ni bilo mogoče opraviti, je vročevalec vložil v tožničin hišni predalčnik sporočilo o poskusu vročitve, v katerem je tožnico skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestil, da lahko sklep prevzame na pristojni pošti v roku 15 dni, ki začne teči 1. 5. 2016, vročitev pa velja za opravljeno z dnem, ko bo tožnica znotraj postavljenega roka prevzela pošiljko. Prav tako je bila obveščena, da se bo, če pošiljke v petnajstdnevnem roku ne bo prevzela, v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. Ker tožnica pošiljke v postavljenem roku ni prevzela, se šteje, da je dne 15. 5. 2016 nastopila fikcija vročitve. Tega dne je bila sicer nedelja, vendar pa po presoji pritožbenega organa v ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Prav tako fikcije vročitve ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig pošiljke puščeno v predalčniku naslovnika, kot to izhaja npr. tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014. Glede na povedano drugostopenjski davčni organ zaključuje, da je osemdnevni pritožbeni rok pričel teči 16. 5. 2016 in je iztekel 23. 5. 2016, iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke s pritožbo pa je razvidno, da je bila oddana na pošto 24. 5. 2016. Oddana je bila torej en dan prepozno, to pa pomeni, da je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je pritožbo s sklepom zavrgel.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno razveljavitev (pravilno: odpravo). V tožbi navaja, da izpodbijana odločba nima opore v 87. členu ZUP, na katerega se sklicuje davčni organ. Poudarja, da je bil petnajsti dan, do katerega naj bi dvignila pošto, nedelja, ko je pošta zaprta in da je vsa leta veljala sodna praksa, da pošiljka v takšnem primeru počaka na pošti do vključno ponedeljka oziroma naslednjega delovnega dne, če je vmes še praznik. Ne drži torej, da ni podlage za to, da bi pošiljko lahko dvignila prvi delovni dan, pač pa se sedaj poskuša izigrati stranke in jim že tako kratek pritožbeni rok še skrajšati. To pa pomeni, da je državljanom odvzeta oziroma omejena ustavna pravica do sodnega varstva, in pravnega sredstva iz 23. člena Ustave. Pri tem se tožnica sklicuje na besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki določa, da se vročitev šteje za opravljeno "z dnem preteka tega roka", to je 15. dneva, ki pa ne more preteči, preden ne izteče njegovih 24 ur in nastopi 16. dan. To pa jasno in skladno z dejanskim stanjem pove, da vložnik lahko vloži pritožbo takoj, ko je zanj to fizično možno, to pa je po preteku vmesnega prostega dne, ko pošta in dostava znova delujejo.

5. Tožnica 15. dan, to je v nedeljo, pošte ni mogla dvigniti, ker so v dela prostih dneh pošte zaprte, kar je splošno znano in na kar se državljani zanesejo. Drugačna - nepravilna razlaga zakona pomeni, da ima nekdo interes državljane spraviti ob njihovo ustavno pravico. Kolikor to želijo, pa naj to storijo v parlamentu, da bodo državljani vedeli, kakšni so dejansko pritožbeni roki.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. Dodaja še, da je Vrhovno sodišče dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP določba drugega odstavka 101. člena ZUP ne upošteva. Kar pomeni, da fikcija vročitve v vsakem primeru nastopi s pretekom petnajstdnevnega roka, ne glede na to, ali je zadnji dan roka delavnik ali dela prost dan.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi sklepa in odločbe druge stopnje, zato sodišče razlogov, ki sta jih navedla v obrazložitvi davčna organa, ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

9. Kot sledi iz izpodbijanega sklepa, razvidno pa je tudi iz listin, ki so v upravnih spisih, je rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za prevzem poštne pošiljke in s tem za prevzem sklepa o davčni izvršbi, v konkretnem primeru iztekel na dela prost dan, to je na nedeljo. Na nedeljo je torej iztekel petnajstdnevni rok, v katerem bi tožnica lahko prevzela zadevno poštno pošiljko, pa tega ni storila. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je bila tožnica o možnosti prevzema pošiljke in o posledicah, če tega ne stori, pravilno in pravočasno obveščena. To pa po presoji sodišča pomeni, da ni bila v ničemer prikrajšana, ne v zakonskih in tudi ne v ustavnih pravicah. Rok petnajstih dni je namreč začel teči šele po neuspešni osebni vročitvi, v dispoziciji tožnice pa je bilo, ali bo v roku iz obvestila pisanje tudi dvignila. Ker tega ni storila, je torej privolila v nastanek določenih posledic, na katere je bila vnaprej opozorjena in je zato upravičeno nastopila fikcija vročitve, ki ji sedaj ugovarja v tožbi. Enako stališče, kot izhaja iz te sodbe, izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo. Enako stališče pa je tudi že pred tem izhajalo iz dotedanje sodne prakse upravnega oddelka Vrhovnega sodišča2, na katero se sklicuje drugostopenjski davčni organ v obrazložitvi odločbe, kar pomeni, da izpodbijana odločitev ni presenečenje, pa tudi, da določba četrtega odstavka 87. člena ZUP ni povsem jasna, kot to zatrjuje tožnica v tožbi.

10. Ker je torej izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

-------------------------------
1 Gre za načelno pravno mnenje z dne 14. 1. 2015, ki glasi: "Pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP in četrtega odstavka 142. člena ZPP se določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in četrtega odstavka 11. člena ZPP ne upoštevata." - Drugi odstavek 101. člena ZUP: "Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika."
2 Gre za sklepe Vrhovnega sodišča I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013, I Up 519/2012 z dne 16. 10. 2013 in I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP - člen 87, 87/4, 240

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExOTU3