UPRS Sklep I U 1658/2017-7

Jedro

Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 21. 8. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji po njej naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, o tem pisno seznani sodišče ter hkrati sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je po izteku roka za dopolnitev tožbe prejelo vlogo tožeče stranke v tujem jeziku, iz katere pa ne izhaja, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožeča stranka v tujini, to je v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek.

2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.

3. Po določbah prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

4. V skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s prvim odstavkom 104. člena ZPP mora stranka tožbo in tudi druge vloge pri sodišču vložiti v slovenskem jeziku. Če navedenega ne stori, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tudi sam ZUS-1 v prvem odstavku 31. člena sodišču nalaga obveznost, da v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, od tožeče stranke zahteva, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in jo pouči, kako naj to napravi ter tožečo stranko opozori na posledice, če tega ne stori.

5. Sodišče je tožeči stranki s sklepom I U 1658/2017-3 z dne 21. 8. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 1658/2017-4 z dne 21. 8. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, in da o tem pisno seznani sodišče, ter da sodišču predloži slovenski prevod njene tožbe. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa.

6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, sta bila sklepa sodišča I U 1658/2017-3 ter I U 1658/2017-4, oba z dne 21. 8. 2017, vročena dne 23. 8. 2017, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena (začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je oba v tem odstavku navedena sklepa poslala tožeči stranki skupaj z dopisom z dne 23. 8. 2017). Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka navedena sklepa prejela dne 26. 8. 2017.

7. Sodišče je po izteku roka za dopolnitev tožbe dne 2. 10. 2017 prejelo vlogo tožeče stranke v tujem jeziku, iz katere pa ne izhaja, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem seznanila sodišče. Tožeča stranka navedeni vlogi tudi ni priložila slovenskega prevoda njene tožbe. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 22. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 1144/2017-6
• UPRS Sklep I U 634/2017-9
• UPRS Sklep I U 958/2017-10