UPRS Sodba II U 225/2017-9

Jedro

Zaradi zastaranja terjatve tožnica z vložitvijo pritožbe zoper odločitev v pravdni zadevi ne more biti uspešna, kar pomeni, da pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 3. 2017. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je tožeča stranka zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki sestave vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru v zadevi opr. št. III P 485/2016. S sodbo v citirani zadevi je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je vložila zoper A banko. d.d., zaradi plačila 31.487,92 EUR s pripadki, zavrnjen. V obrazložitvi se tožena stranka strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke (prosilke v citirani pravdni zadevi) ob upoštevanju 346. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zastaral. Glede na navedeno je zato ocenila, da zadeva, za katero tožeča stranka prosi za dodelitev brezplačne prave pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in je nerazumna ter v nasprotju z dejanskim stanjem stvari (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP).

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev, saj je mnenja, da je bila banka zaradi preplačila kredita obogatena. Zatrjuje, da je iz bančne dokumentacije razvidno, da je bil kredit preplačan in izsiljen v tolikšni višini in da ji je bila s tem, ko ji za pritožbo ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč, kršena pravica do pravnega varstva. Zato predlaga, da sodišče odloči o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena na podlagi presoje, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati.

6. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 485/2016 ne more biti uspešna. S citirano sodbo je bil njen tožbeni zahtevek zoper A. banko zaradi plačila zneska 31.487,92 EUR s pp zavrnjen. Iz njene utemeljitve, ki ji pritrjuje tudi tožena stranka, izhaja, da je tožbeni zahtevek prosilke ob upoštevanju 346. člena OZ, do leta 2015, ko je bila vložena tožba, zastaral.

7. Sodišče se z odločitvijo tožene stranke strinja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bila tožeča stranka ustanoviteljica in lastnica pravne osebe, ki je bila leta 2002 izbrisana iz registra. Navedena pravna oseba pa je leta 1995 z banko B. (pravno prednico A. banke) sklenila posojilno pogodbo. Tožeča stranka zatrjuje, da je prejela kredit le v znesku 3,000.000,00 SIT, med tem ko naj bi bil v posojilni pogodbi naveden znesek 4.600.000,00 SIT, ki ga je v letu 2002 tudi odplačala. V letu 2015 pa je vložila tožbo in v pravdi uveljavljala preplačilo posojila, za katerega naj bi bila A. banka obogatena.

8. Glede zastaranja terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje skladno s 346. členom OZ velja splošni pet letni zastaralni rok. Glede na to, da tožeča stranka ne ugovarja trditvi tožene stranke, da je zadnje plačilo v zvezi z citiranim kreditom bilo opravljeno 4. 4. 2002, saj je aprila 2002 prejela pobotnico in sicer za znesek odplačanega kredita v višini 4,600.000,00 SIT, sodišče nima razloga za dvom v pravilnost stališča tožene stranke, da je njena terjatev do vložitve tožbe v predmetni pravdni zadevi dne 10. 9. 2015 (dopolnjeni dne 20. 10. 2015), zaradi poteka petletnega zastaralnega roka, zastarala. To pa pomeni, da tudi z vložitvijo pritožbe zoper odločitev v citirani pravdni zadevi ne more biti uspešna in da pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prej navedenega prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

9. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin, vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le (povsem pavšalne) navedbe o preplačilu kredita, sodišče ugotavlja, da z zavrnitvijo brezplačne pravne pomoči tožeči stranki ni bila kršena pravica do pravnega sredstva in da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

10. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 201/2020-14
• UPRS Sodba II U 426/2020-8
• UPRS Sodba II U 484/2017-8