UPRS Sodba I U 1330/2017-7

Jedro

Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sklenitev izvensodne poravnave v zvezi s povrnitvijo vlaganj v gostinski lokal, ki ga je imel tožnik v najemu, zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je pri izpolnjevanju vsebinskega pogoja vzela v obzir navedbo tožnika, da je v postopku osebnega stečaja. Iz sklepa o začetku stečajnega postopka osebnega stečaja St 5676/2015 z dne 9. 12. 2015 izhaja, da se je nad tožnikom istega dne začel postopek osebnega stečaja, iz oklica o začetku stečajnega postopka odpusta zaradi obveznosti St 5676/2015 z dne 18. 4. 2017 pa izhaja, da zadnji del preizkusnega obdobja poteče 18. 10. 2019. Za upraviteljico je bila imenovana A.A. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je treba upoštevati določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v 245. členu določa, da ima začetek stečajnega postopka za posledico omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika. Tožnik (stečajni dolžnik) lahko sklepa pravne posle ali opravlja procesna dejanja v sodnih postopkih v zvezi s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, le po stečajnem upravitelju (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli poplačilo svojih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležnih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Ta namen zasleduje tudi določba drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP, saj preprečuje možnost, da bi dolžnik v nasprotju s tem namenom razpolagal s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Stečajni upravitelj je tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga (med drugim) zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase (VSL sklep Cst 223/2017 z dne 9. 5. 2017). Tožnik je v spremnem dopisu k prošnji za BPP izrecno pojasnil, da želi pravno pomoč v zvezi z opravo pravnega posla, na podlagi katerega bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine, le-te pa bi tako posledično postale del stečajne mase. Tožena stranka tako zaključuje, da v konkretnem primeru dejansko gre za posel, ki bi vplival na obseg stečajne mase in je s tem poslovna sposobnost tožnika sodelovanja pri tem poslu omejena. Po presoji tožene stranke tožniku ni mogoče odobriti BPP za želeni pravni posel, saj je v njem kot zastopnica tožnika (stečajnega dolžnika) dolžna sodelovati stečajna upraviteljica, ki je dolžna zagotoviti tudi vsa sredstva za opravo potrebnih dejanj, ki se tičejo povečanja stečajne mase. Tožena stranka se sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS in sicer na sodbe II U 135/2011, IV U 152/2014 in druge.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, saj tožena stranka ni sledila prošnji za BPP. Prosi za dodelitev BPP za dokončno pravno rešitev zadeve. Navaja, da se je znašel v osebnem stečaju in da je v hudi stiski, kar mu je povzročilo resne zdravstvene težave ter veliko problemov povezanih s to nerešeno zadevo. Dodaja, da je bil kot samostojni podjetnik z gostinsko dejavnostjo lociran v Bovcu, kjer je imel v najemu lovsko kočo, katero je preuredil v gostinsko in nočitveno dejavnost. V objekt je vložil 25.000,00 EUR. Po končanem sodelovanju s strani lastnika pogodba ni bila prekinjena, vsa oprema pa je brez njegove vednosti ostala drugemu najemniku, ki sedaj razpolaga z njo. Dodaja, da bi zadevo že prej rešil, vendar ga je osebni stečaj pahnil v hudo zdravstveno nezmožnost. Bil je tudi hospitaliziran, jemlje tablete. Sedaj bi rad zadevo rešil, vendar tega sam ni zmožen, zato nujno potrebuje pravnega zastopnika. Vsa morebitna odškodnina oziroma odkup stvari bo šla v znižanje stečajne mase in bi tako hitreje pripomogel k zapiranju terjatev do upnikov. Nadalje tožnik ugovarja toženi stranki, da ne sodeluje s stečajno upraviteljico, saj z njo odlično sodeluje in oba imata namen poplačati upnike. Dodaja, da je stečajna upraviteljica poslala poziv upnikom za založitev sredstev v zadevi. Iz poziva izhaja, da je zadeva pravilno zastavljena in podkrepljena z dokazi, zato zanika presojo tožene stranke, da je zadeva očitno nerazumna. Tožnik meni, da je upravičen do BPP, saj se skupaj s stečajno upraviteljico in odvetnikom B.B. trudijo, da bi se tisto, kar je še ostalo, lahko prodalo po sorazmerni ceni. Odvetnik bi lahko pri tem poslu sodeloval v smislu zastopnika tožnika in stečajne upraviteljice. Glede na navedeno tožnik smiselno predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter dodaja, da ne more narediti drugačnega zaključka kot, da tožnik želi BPP v zvezi z opravo posla, katerega predmet je premoženje, ki spada v stečajno maso in za katerega nima potrebne poslovne sposobnosti. Dodaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ne zaključuje, da je zadeva očitno nerazumna v vidika vnovčenja premoženja stečajnega dolžnika in posledično z vidika poplačila upnikov. Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to. Poziv upnikom se nanaša prav na izterjavo premoženja stečajnega dolžnika (povračilo vlaganj oziroma izročitev nepremičnin, pravilno premičnin - op. sodišča). Prav tako ne drži tožnikova navedba, da je tožena stranka v odločbi zapisala, da tožnik s stečajno upraviteljico ne sodeluje. Glede na navedeno predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, ker je zadeva očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso.

7. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Tožnik je zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za sklenitev izvensodne poravnave v zvezi s povrnitvijo vlaganj v gostinski lokal, ki ga je imel tožnik v najemu. V prošnji za BPP je tožnik navedel, da je v osebnem stečaju. Tožena stranka je ugotovila, da iz sklepa o začetku stečajnega postopka osebnega stečaja St 5676/2015 z dne 9. 12. 2015 izhaja, da se je nad tožnikom istega dne začel postopek osebnega stečaja, iz oklica o začetku stečajnega postopka odpusta zaradi obveznosti St 5676/2015 z dne 18. 4. 2017 pa izhaja, da zadnji del preizkusnega obdobja poteče 18. 10. 2019. Za upraviteljico je bila imenovana A.A. Navedena okoliščina med strankama tudi ni sporna.

9. Sporno med strankama pa je ali ima začetek stečajnega postopka za posledico, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji, ter da lahko sklepa pravne posle ali opravlja procesna dejanja v sodnih postopkih v zvezi s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, le po stečajni upraviteljici kot zakoniti zastopnici tožnika. Odločitev tožene stranke, da je treba upoštevati določila ZFPPIPP, ki v 245. členu določa, da ima začetek stečajnega postopka za posledico omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, ter da tožnik (stečajni dolžnik) lahko sklepa pravne posle ali opravlja procesna dejanja v sodnih postopkih v zvezi s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, le po stečajnem upravitelju (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), je po presoji sodišča pravilna. Glede na navedeno omejitev procesne sposobnosti tožnika, tudi po presoji sodišča tožniku ni mogoče odobriti BPP za postopek, v katerem bo pravdna dejanja opravljala stečajna upraviteljica, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičena in pooblaščena voditi posle insolventnega dolžnika ter ga (med drugim) zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je skrb stečajne upraviteljice v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov in je zato v skladu z namenom stečajne mase pooblaščena za zastopanje tožnika (stečajnega dolžnika) pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Na to kaže tudi poziv stečajne upraviteljice upnikom na založitev sredstev za vodenje pravdnega postopka za vnovčenje oziroma izterjavo premoženja stečajnega dolžnika, na povračilo vlaganj oziroma na izročitev premičnin. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja tožnika je tudi po presoji sodišča njegova prošnja očitno nerazumna, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

10. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cpg 67/2017
• UPRS Sodba II U 401/2017-6
• UPRS Sodba III U 32/2017-6