UPRS sodba II U 77/2017

Jedro

Logična razlaga javnega razpisa terja, da se pravilo, da se mora predmet podpore uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, upošteva tudi pri odločanju o zahtevku za izplačilo sredstev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33150-78/2012/7 z dne 16. 10. 2012. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z navedeno odločbo odobrena dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 178.856,41 € za sofinanciranje iz ukrepa 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, ki so bila razpisana z javnim razpisom za ukrep 311, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 109/2011. Dne 2. 1. 2014 je tožnik vložil zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 178.856,41 € in zahtevku priložil zahtevek za izplačilo sredstev - obrazec PRP-09, poročilo o opravljenem delu - obrazec PRP-10 in priloge. Zaradi nepopolnosti in nejasnosti zahtevka je bil pozvan na dopolnitev, kar je storil z vlogami z dne 12. 6. 2014, 15. 7. 2014, 20. 8. 2014 in 29. 8. 2014, ko je zahtevek za izplačilo znižal na znesek 158.114,99 €.

2. Na predmetnem javnem razpisu je tožeča stranka kandidirala z naložbo kratkotrajne nastanitve za dokončanje del na objektu ..., za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti in rekonstrukcijo gradbenega objekta v objekt za kratkotrajne nastanitve. Stranka je vlogi priložila stroškovno ovrednoten projektantski popis del za celotno investicijo, rekonstrukcijo in nadzidavo objekta v znesku 634.608,54 € brez DDV in za neizvedeni del investicije, ki je predmet vloge (301.424,41 € brez DDV). Izbrana je bila najcenejša ponudba v znesku 295.432,75 € brez DDV. Popis del za nedokončana dela je obsegal gradbeno obrtniška dela, inštalacijska dela in zunanjo ureditev, tožeča stranka pa je uveljavljala stroške za vsa zgoraj navedena dela iz projektantskega popisa za neizvedeni del investicije.

3. Tožeča stranka se je na javni razpis prijavila z naložbo za storitveno dejavnost na kmetijah: turizem, gostinska nastanitvena dejavnost, SKD, oddelek 55, ki je skladno z 62. členom Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju Uredba PRP) predmet podpore javnega razpisa. V vlogi je navajal, da je oče investicijo v letu 2010 delno že izvedel, predmet prijave na javni razpis pa so neizvedena dela, investicija, katere nosilec je tožnik kot mladi prevzemnik. Z investicijo je predvidel pridobiti 5 apartmajev in 8 počitniških sob za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vlogi pa je priložil tudi obvestilo o vpisu v poslovni register za poslovni objekt za dejavnost standardna klasifikacija dejavnosti 55.202 - turistične kmetije s sobami in dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji UE Pesnica z dne 14. 7. 2011.

4. Po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev in po administrativni kontroli dokumentacije je služba za kontrolo Agencije dne 3. 9. in 8. 9. 2014 opravila ogled investicije na kraju samem. Ugotovila je, da je v objektu 14 bivalnih enot in sicer 10 apartmajev in 4 prenočišča ter spremljajoči prostori. Od tega je v mansardi 6 apartmajev z dnevnim prostorom, kopalnico in spalnico, 4 imajo spalnico v galeriji nad dnevnim prostorom. V času kontrole je bil objekt polno zaseden. V objektu ni bilo na razpolago knjige gostov, ugotovljeno pa je bilo, da so z gosti v mansardi sklenjene pogodbi o kratkotrajni namestitvi in sicer za obdobje od nekaj dni do enega leta.

5. Po poizvedbi je Agencija ugotovila, da je na naslovu ... stalno prijavljenih 8 oseb, poleg tega pa ima 8 oseb prijavljeno začasno prebivališče. Razen tega je ugotovila, da so se prostori v objektu, ki je predmet podpore, oglaševali tudi na spletu na naslovu www.bolha.com/nepremicnine/stanovanja/maribor in sicer jih je nepremičninska Agencija oddajala, kar izhaja iz vpogledov z dne 23. 9. in 30. 9. 2014, kot stanovanja za določeno mesečno najemnino. Iz fotografij in opisa je razvidno, da so se oglaševala tudi stanovanja v mansardi objekta.

6. Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 25. 9. 2013 seznanjena z ugotovitvami Agencije, v odgovoru z dne 7. 10. 2014 pa je oporekala ugotovitvi, da ni spoštovala obveznosti in zato kršila določila odločbe o dodelitvi sredstev. Navaja, da del investicije, ki je bil že izveden in v katerem je že potekala dejavnost oddajanja stanovanj v najem, ni bil predmet vloge na javni razpis in ne predmet sofinanciranja in je v vlogi opisan kot že izvedena dela na celotni zgradbi. Iz opisa neizvedenih del pa je razvidno, da gre zgolj za zaključna dela in notranjo opremo.

7. Agencija ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi na javni razpis ni navajala, da bo v objektu razen upravičene dejavnosti opravljala tudi dejavnost, ki po javnem razpisu ni upravičena do nepovratnih sredstev. Tega ni navajala niti v zahtevku za izplačilo sredstev po zaključeni investiciji. Po določbi javnega razpisa IV/1 morajo biti izpolnjeni pogoji ob podaji vloge in se po točki 6 kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo. Stranka v vlogi na javni razpis ni uveljavljala samo stroškov opreme in zaključnih del za mansardo. V vlogi za neizvedeni del investicije, ki je predmet vloge, neto tlorisne površine celotnega objekta ni razdelila na upravičeno in neupravičeno površino. Taki stroški so, kot izhaja iz dokumentacije, stroški za zunanjo ureditev, toplotno črpalko, strelovod, za podrobnejšo razčlenitev pa bi bile potrebne informacije še pred odločanjem o višini odobrenih sredstev. Stranka teh podatkov ni dala in ni navedla, da bo objekt uporabljala tudi za opravljanje dejavnosti, ki ni upravičena do podpore. Glede navedb tožeče stranke, da vsi najemniki, ki so stalno prijavljeni na tem naslovu, bivajo v kleti in pritličju in da so z njimi sklenjene pogodbe o najemu stanovanja, da so to predvsem tujci na delu v Sloveniji, ki jih občasno obiščejo partnerice, v prihodnosti pa bo glavni vir prihodka iz turizma, da zaradi neizkušenosti ni vodila knjige gostov, za mansardo pa je po pomoti sklenila pogodbo o kratkotrajni nastanitvi, na osnovi katere so nekateri gosti samoiniciativno prijavili začasna prebivališča ter da gre za napako zaradi neznanja, pa Agencija ugotavlja, da so se na spletu oglaševala tudi stanovanja v mansardi in sicer po oglasu nepremičninske Agencije za določeno mesečno najemnino. Iz pogodb, ki so priloga zapisnika o kontroli na kraju samem, je razvidno, da je stranka tudi stanovanja v mansardi oddajala v najem za daljše časovno obdobje, npr. pogodba za stanovanje št. 10 (enosobno stanovanje z galerijo) je bila sklenjena 25. 4. 2014 za obdobje od 1. 5. 2014 do 1. 5. 2015 z mesečnim plačilom 400,00 € z možnostjo podaljšanja, pogodba za enosobno stanovanje z galerijo je bila z drugim najemnikom sklenjena 17. 1. 2014 za obdobje 18. 2. 2014 do 20. 12. 2014 z mesečnim plačilom 400,00 € z možnostjo podaljšanja. Iz tega pa izhaja, da je tožeča stranka tudi prostore v mansardi uporabljala za dajanje stanovanj v najem za daljši čas za mesečno ali letno najemnino, kar je po klasifikaciji SKD uvrščeno v področje L - poslovanje z nepremičninami, to pa ni upravičena dejavnost v okviru ukrepa 311. Tožeča stranka pa ne v vlogi na javni razpis, ne v zahtevku za izplačilo sredstev po opravljeni investiciji ni navajala, da bo del objekta uporabljala za namen, ki v okviru ukrepa 311 ni predmet podpore.

8. Agencija še pojasnjuje, da je po opravljeni kontroli v skladu z določilom 3. točke drugega odstavka 3. člena Uredbe komisije EU št. 65/2011 zamujen rok za odpravo napak, saj po tem, ko je organ upravičenca že obvestil o nepravilnostih, umik ni dovoljen za dele, ki zadevajo nepravilnosti. Po obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev, je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev določenih v Uredbi PRP in javnem razpisu ter da je zahtevek v nasprotju z zahtevami, kot jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici do sredstev, zato se zahtevek tožeče stranke zavrne.

9. Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zatrjuje, da je izpodbijana odločitev nepravilna iz vsebinskih in procesnih razlogov. Izpodbijana odločitev je neobrazložena v ključnih elementih. Pri tem ni navedeno na čem temelji zaključek, da tožnik ne bo izvajal dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo 55. Razen tega glede oglasa na spletni strani ni navedena niti številka oglasa niti kakšen drug indentifikator, na osnovi katerega bi bilo mogoče ta zaključek preveriti. Prav tako ni mogoče preveriti zaključka, da so se v najem oddajala tudi stanovanja v mansardi. Tožeča stranka zatrjuje, da je dejavnost oddajanja nepremičnin v najem opravljala v pritličnem in kletnem prostoru, to pa je izhajalo že iz poslovnega načrta. Tožnik pa pri sklepanju kratkotrajnih najemnih pogodb ni imel v mislih oddajanja nepremičnin v najem, kot mu to očita izpodbijana odločba. Je pa v nadaljevanju nastavil knjigo gostov in odpravil vse administrativne pomanjkljivosti. Tožeča stranka oporeka tudi ugotovitvi iz izpodbijane odločbe, da bi moral tožnik pri oddaji vloge za dodelitev sredstev navesti, da bo v objektu poleg upravičene dejavnosti opravljal še kako drugo dejavnost, ki po razpisu ni bila predmet podpore. Zatrjuje, da je uveljavljal zgolj stroške opreme in zaključnih del za mansardo in ga nič ni vezalo na razdeljevanje teh stroškov glede na upravičene in neupravičene neto tlorisne površine. Celotna investicija je izvedena popolnoma v skladu s projektno dokumentacijo. Kolikor pa je tožena stranka menila, da je dvom o upravičenosti določenega dela investicije, bi morala tožečo stranko pozvati na dopolnitev. Tožeča stranka zatrjuje tudi napačno interpretacijo določil Uredbe EU št. 65/2011 in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

10. Že po preteku roka za vložitev tožbe je tožeča stranka vložila še eno pripravljalno vlogo, v kateri razen že prej navedenih ugovorov, navaja še nekatere nove, vendar pa teh zaradi poteka roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ni več mogoče upoštevati.

11. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. V odgovoru na tožbo podrobno opisuje postopek odobritve sredstev po predmetnem javnem razpisu in povzema ugotovitve Agencije. Navaja, da so dejanske ugotovitve razvidne iz zapisnika opravljene kontrole, katerega je stranka podpisala, in nanj ni dala pripomb. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

12. V predmetni zadevi je sodišče že odločilo s sodbo št. II U 500/2014-13 z dne 4. 11. 2015, s katero je tožbo zavrnilo. Ta sodba je bila v revizijskem postopku na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 21/2016 z dne 1. 2. 2017 razveljavljena, zadeva pa vrnjena temu sodišču v novo sojenje.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

15. Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012, objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011. Kot predmet podpore so navedene dejavnosti v II. točki razpisa, med ostalim tudi storitvene dejavnosti na kmetijah, med katerimi je tudi turizem. Predmet podpore je torej dejavnost in ne denimo investicija v objekt ali zgradbo, zato je pri odločanju po tem javnem razpisu ključno, da prijavitelj oziroma upravičenec izvaja tisto dejavnost, ki je predmet podpore.

16. Pogoji in obveznosti po javnem razpisu so določeni v točki IV. Tako so v točki IV/1. navedeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge, v točki IV/2. pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec v zvezi z naložbo od izdaje odločbe o pravici do sredstev do zaključka naložbe, v točki IV/3. pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev ter v točki IV/4. splošne in druge obveznosti, ki jih mora prejemnik sredstev izpolnjevati pet let po zadnjem izplačilu odobrenih sredstev.

17. V predmetni zadevi je bila zahteva tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev zavrnjena na podlagi ugotovitve, da se v mansardi objekta, ki je predmet podpore, opravlja dejavnost, ki ni predmet podpore. Javni razpis pogoje, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev (točka IV/3. javnega razpisa) našteva v točkah od (1) do (14). To so: obveznosti v zvezi s številom zaposlenih na kmetiji, spoštovanje pravil v zvezi z javnim naročanjem, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki so pridobili sredstva za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok in za izvajanje socialno varstvene storitve za starostnike ali invalide, določbe v zvezi z izkazanim zaključkom naložbe, na koga morajo glasiti računi, rok za vložitev zahtevkov za izplačilo in določba, da lahko upravičenec vloži največ en zahtevek, določba o sankcijah v primeru več kot 3 % razlike med upravičenimi in zahtevanimi stroški ter zaveza o obveščanju javnosti.

18. V okviru poglavja IV/3. torej ni določb o obveznosti upravičenca do podpore, da predmet podpore uporablja izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena. Je pa ta določba, v točki IV/4-splošne in druge obveznosti, ki jih mora prejemnik sredstev izpolnjevati pet let po zadnjem izplačilu sredstev (drugi odstavek točke IV/4.).

19. Po presoji sodišča logična in sistemska razlaga navedenih določb terja, da pristojni organ to določbo upošteva tudi, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev. Kolikor organ določb poglavja IV/4 pri tem ne bi upošteval, bi to pomenilo, da bi zahtevku ugodil in hkrati, kadar bi na to kazale ugotovitve kontrole, izdal odločbo, s katero bi naložil vračilo sredstev. Logična razlaga torej terja, da se pravilo, da se mora predmet podpore uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, upošteva tudi pri odločanju o zahtevku za izplačilo sredstev.

20. Do takšnega zaključka pridemo tudi s sistemsko razlago upoštevajoč določbo drugega odstavka 121. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju Uredba PRP), ki določa, da se mora predmet podpore po tej uredbi uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so sredstva po tej uredbi dodeljena. Ta določba je splošna in se ne nanaša na posamezno fazo postopka in jo je treba po presoji sodišča razlagati tako, da mora prijavitelj na javni razpis, ki so mu bila odobrena sredstva v odločbi o pravici do sredstev, predmet podpore uporabljati za namen in dejavnost, za katero so mu bila sredstva odobrena ves čas od odobritve sredstev (z odločbo), pa še pet let po zadnjem izplačilu (slednje določata točka IV/4. javnega razpisa in tretji odstavek 121. člena Uredbe PRP). Pri tem tudi Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike Agenciji v točki 1(a) 6. člena izrecno nalaga, da upravičenost zahtevkov in postopek dodeljevanja pomoči nadzira pred odločitvijo o izplačilu.

21. Nadzor nad izvajanjem ter postopke v primeru nepravilnosti predpisuje tudi javni razpis v točki XI (sankcije in vrnitev sredstev). V njej je navedeno, da Agencija izvaja administrativne kontrole vključno z obiski investicijskega območja in kontrole na kraju samem, s katerimi ugotavlja izpolnjevanje pogojev in obveznosti. Sredstva Agencija izplača šele po vseh opravljenih kontrolah, ki so predvidene z Uredbo komisije 65/2011/ES. S kontrolami se preveri znesek, ki se izplača upravičencu na podlagi zahtevka (odstavek (3) točke XI/2. javnega razpisa).

22. Upoštevajoč navedeno je torej Agencija dolžna ob odločanju o zahtevku za plačilo sredstev preveriti ali se predmet podpore uporablja izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva odobrena in svoje ugotovitve upoštevati pri odločitvi.

23. Dejanske ugotovitve Agencije temeljijo na ogledu na kraju samem in na zbranih listinah. Okoliščina, da tožeča stranka daje stanovanja v najem za daljše časovno obdobje izhaja iz sklenjenih najemnih pogodb, npr. pogodba za stanovanje št. 10 (enosobno stanovanje z galerijo) je bila sklenjena 25. 4. 2014 za obdobje od 1. 5. 2014 do 1. 5. 2015 z mesečnim plačilom 400,00 € z možnostjo podaljšanja, pogodba za enosobno stanovanje z galerijo je bila z drugim najemnikom sklenjena 17. 1. 2014 za obdobje 18. 2. 2014 do 20. 12. 2014 z mesečnim plačilom 400,00 € z možnostjo podaljšanja. Na osnovi tega je mogoče napraviti povsem zanesljiv in neovrgljiv zaključek, da je tožeča stranka (tudi) stanovanja v mansardi oddajala v najem za daljše časovno obdobje. Da je tožeča stranka celotno nepremičnino oglaševala kot oddajo stanovanj v najem (in ne kot namestitve za turiste v okviru turistične kmetije) pa izhaja tudi iz v spisu nahajajočih se (in v izpodbijani odločbi navedenih, te navedbe pa povzema tudi sodišče) listin o spletnih oglasih in podatkov o številu oseb, ki imajo na tem naslovu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.

24. Zgoraj navedena dejstva je upravni organ ugotovil na podlagi v postopku pridobljenih listin. Listina npr. pogodba je materialni dokaz, ki zanesljivo priča o tistem, kar je v njem navedeno. Tožeča stranka v postopku neveljavnosti ali nepristnosti pogodb ni zatrjevala. Iz teh pogodb pa izhajajo dejstva o sklenjenih najemnih pogodbah za obdobje od 1. 5. 2014 do 1. 5. 2015 z možnostjo podaljšanja in od 18. 2. 2014 do 20. 12. 2014 z možnostjo podaljšanja. Povsem jasno je, da takšna nastanitev ne pomeni turistične nastanitve na turistični kmetiji.

25. Glede na takšne jasne ugotovitve sodišče ni izvedlo v tožbi predlaganih dokazov po zaslišanju tožnika, njegovega očeta in priče nepremičninskega posrednika, saj njihovo pričanje iz listin izhajajočih dejstev ne bi moglo ovreči. Ti dokazi so bili namreč predlagani z namenom dokazovanja, da je napačen zaključek Agencije, da se opravlja dejavnost, ki ni predmet podpore. Ker iz v postopku pridobljenih listinskih dokazov izhaja zanesljiv zaključek glede te okoliščine, sodišče teh dokaznih predlogov kot nepotrebnih ni izvedlo. Enako velja tudi za predlagani dokaz z ogledom, saj je tega opravila Agencija, njene ugotovitve pa izhajajo iz podatkov spisa. Glede na to je sodišče kljub predlaganim dokazom odločilo v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 brez glavne obravnave.

26. Zgoraj navedene okoliščine predstavljajo po presoji sodišča dejansko podlago za odločitev v zadevi, to pa glede na zgoraj citirana materialnopravna določila pomeni, da je izpodbijana odločitev pravilna. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da ne držijo navedbe tožeče stranke, da je že ob prijavi na javni razpis navajala, da bo v objektu razen dejavnosti turističnih namestitev izvajala še drugo dejavnost, to je dejavnost oddaje stanovanj v najem. V poslovnem načrtu priloženem k vlogi na javni razpis tožnik v rubriki opis investicije pojasnjuje, da gre za spremembo namembnosti in rekonstrukcijo obstoječega gospodarskega objekta v objekt za kratkotrajno nastanitev, da je z investicijo začel oče, nadaljeval pa jo bo mladi gospodar, to je tožnik. V nadaljevanju je naveden celoten znesek investicije in obseg že izvedenih del, ter vrednost nedokončanih del, nikjer pa ni navedeno, da gre za investicijo v dve različni dejavnosti, ki se bosta ločeno izvajali v tem objektu in da je ena od teh predmet podpore, druga pa ne. Kolikor bi tožnik to navajal, bi bilo treba uporabiti določbo odstavka (6) točke IV/1. pogojev, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge, ki pravi, da če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni stroški zasedajo. Ker tožnik tega v vlogi ni navajal, ta določba ni bila uporabljena, po presoji sodišča pa ta okoliščina še dodatno kaže na neprepričljivost navedb tožeče stranke, da se v objektu izvajata dve dejavnosti. Ob tem sodišče še dodaja, da je pri odločanju o upravičenosti do izplačila ključna prav okoliščina, da je dejavnost, ki se izvaja, tista, ki je predmet podpore, saj je prav ta tudi predmet sofinanciranja, kot je že obrazloženo v točki 15 te obrazložitve.

27. V točki XI. javnega razpisa je določeno, da Agencija izplača sredstva šele po vseh opravljenih kontrolah, ki so predvidene z Uredbo komisije 65/2011/ES. S kontrolami se preveri znesek, ki se izplača upravičencu na podlagi zahtevka. Agencija je zahtevek za izplačilo po odločbi o pravici do sredstev zavrnila ob uporabi 56. člena Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), po katerem se zavrne zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev. Agencija je opravila kontrole v skladu z določbami Uredbe PRP in Uredbe komisije (EU) št. 65/2011. Kot je zgoraj obrazloženo, je sodišče sledilo ugotovitvi Agencije, da se v objektu, ki je predmet investicije, opravlja dejavnost, ki ni v skladu z ukrepom 311 oziroma odločbo o pravici do sredstev. Iz zaključkov Agencije (sprejetih na podlagi ugotovitev o sklenjenih pogodbah za določen čas, prijavljenih začasnih prebivališčih in spletnih oglasov za oddajo stanovanj v najem), ki jih sodišče iz prej navedenih razlogov povzema, namreč izhaja zanesljiv zaključek, da se predmetni objekt uporablja za oddajo stanovanj v najem, kar ne sodi v sklop dejavnosti storitvene dejavnosti na kmetijah – turizem. Glede na to je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

28. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

07.06.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 122/2015-12
• UPRS sodba I U 1184/2014
• UPRS sodba I U 1879/2014