UPRS sodba II U 206/2017

Jedro

Iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije. To pa po presoji sodišča pomeni, da stranka tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve obtožnega predloga v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. Ta odločitev temelji na določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru (ODT Maribor) s sklepom št. MB-Kt/22227/2016/ZI z dne 21. 3. 2017 zavrglo kazensko ovadbo tožeče stranke zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) iz razloga, ker je kazenski pregon absolutno zastaral.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ocenjuje, da tožeča stranka zaradi navedenega razloga s prevzemom kazenskega pregona nima verjetnega izgleda za uspeh. Prav tako ni navedla razlogov, zakaj se ne strinja z odločitvijo tožilstva oziroma zakaj meni, da bo s kazenskim pregonom uspela.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in v njej podrobno navaja okoliščine v zvezi z navedenim kaznivim dejanjem. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena na podlagi presoje, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

7. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka s prevzemom kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ nima verjetnega izgleda za uspeh, glede na to, da je kazenski pregon absolutno zastaral, saj je bila doba, ki je potrebna za absolutno zastaranje kazenskega pregona za citirano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ določena na deset let. Kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno s sklenitvijo posojila in izročitvijo denarja osumljenki, to se je zgodilo v juliju leta 2006, tožeča stranka pa je ustno ovadbo podala dne 9. 11. 2016.

8. Sodišče se z odločitvijo tožene stranke strinja. Za kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ je predpisanih več kazni, pri čemer je najhujša zagrožena kazen zapora od enega do osem let. Po prvem odstavku 111. člena KZ kazenski pregon ni več dovoljen deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad pet let. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se v primeru, ko je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni. Glede na citirano materialno pravno podlago, je bila tako pravilna ugotovitev ODT o absolutnem zastaranju kazenskega pregona in posledično utemeljeno zavrženje kazenske ovadbe.

9. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije, to po presoji sodišča pomeni, da tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.

10. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

07.06.2017

Podobni dokumenti:

• sodba I U 149/2012
• UPRS Sodba II U 520/2017-9
• UPRS sodba I U 1504/2013