<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba I U 1280/2016

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1280.2016
Evidenčna številka:UL0013963
Datum odločbe:23.05.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Slavica Ivanović Koca (preds.), Adriana Hribar Milič (poroč.), Bojana Prezelj Trampuž
Področje:ZDRAVSTVENO VARSTVO
Institut:vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do delne pokojnine

Jedro

Obrazložitev odločitve organa prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Kranj 130-275/2016 -6 z dne 17. 5. 2016 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Upravna enota Kranj (v nadaljevanju organ prve stopnje) ni ugodila zahtevku tožnika in odločila, da tožnik v letu 2016 ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. V obrazložitvi je organ prve stopnje navedel, da je tožnik vložil zahtevek za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV). K zahtevku je priložil odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, iz katere je razvidno, da ima pravico do delne pokojnine. Iz evidence vojnih veteranov pa je razvidno, da ne prejema veteranskega dodatka. V obrazložitvi se organ prve stopnje sklicuje na 100. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in 75. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (v nadaljevanju ZIPRS1617). Organ prve stopnje je tožnika seznanil z ugotovitvami in ga pozval, da lahko poda izjavo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožnik je v odgovoru pojasnil, da se z ugotovitvami ne strinja. Organ prve stopnje je na podlagi podatkov ugotovil, da tožnik ne prejema veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb in ni uveljavljal pravice do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, zato je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdil odločitev organa prve stopnje.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločitvijo ne strinja. Meni, da ni zakonskih in utemeljenih razlogov, da se vojnim veteranom, ki so uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine pravica do plačila obveznosti iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja prizna, veteranom, ki so uveljavili le posebno obliko starostne pokojnine pa ne. ZIPRS1617 pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitve, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja v letu 2016, določa arbitrarno in s pogoji, ki so diskriminacijski do različnih kategorij vojnih veteranov, brez resnega in utemeljenega razloga. Iz neznanih razlogov predlagatelj ZIPRS1617 niti zakonodajalec nista upoštevala vseh možnih pokojnin in podvrst pokojnin v Republiki Sloveniji. Tožnik sodišču predlaga, da prekine postopek in Ustavnemu sodišču RS predlaga oceno ustavnosti določbe 3. alineje prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Glede na navedeno, tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločba spremeni tako, da tožniku prizna pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja v letu 2016, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

7. ZVV uvodoma opredeljuje status vojnega veterana, so v 5. členu določene pravice vojnih veteranov, med katere tudi sodi pravica do zdravstvenega varstva. V 15. členu ZVV je tako določeno, da se vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. V slednjo določbo je najprej posegel ZUJF z uveljavitvijo od 31. 5. 2012, ki je v prvem odstavku 231. člena določil, da se ta pravica upravičencem zagotavlja do 1. 1. 2013, v nadaljnjih odstavkih pa je uredil postopanje pristojnih organov glede na ukinitev te pravice po 1. 1. 2013. Nato je bilo s 3. členom Zakona o spremembah Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV-D), uveljavljenim z 20. 5. 2014, določeno, da se ta pravica (ki je bila ukinjena vojnemu veteranu po 231. členu ZUJF) z dnem uporabe spremembe 15. člena zakona ponovno prizna. V ZIPRS1617 (ki velja od 12. 12. 2015 in se uporablja od 1. 1. 2016 dalje) pa je v 75. členu določeno, da se ne glede na prvi odstavek 15. člena ZVV in ne glede na prvi odstavek 3. člena ZVV-D, plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, v letu 2016 zagotavlja le vojnemu veteranu, ki je dopolnil starost 55 let ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, če: - prejema veteranski dodatek ali izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka; ali - je prijavljen v evidenci brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; ali - je uveljavil pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prvi odstavek). Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na zahtevo stranke (drugi odstavek 75. člena ZIPRS1617). Po tej določbi se torej pravica do zdravstvenega varstva v letu 2016 zagotavlja le vojnemu veteranu, ki izpolnjuje splošni starostni pogoj (nad 55 let) ali pogoj trajne popolne nezmožnosti za delo ter, ki hkrati izpolnjuje enega od dodatnih pogojev, določenih po alinejah prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617.

8. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva po ZVV. Iz priložene odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 1 4 3017057 z dne 3. 12. 2012 izhaja, da ima tožnik pravico do delne pokojnine od 1. 12. 2012 dalje. Organ prve stopnje je tožnikovo zahtevo zavrnil z ugotovitvijo, da je tožniku priznana pravica do delne pokojnine, kar glede na vsebino 3. alineje prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617 pomeni, da mu ta pravica ne gre. Drugostopenjski organ je v podkrepitev (po njegovem mnenju pravilne) odločitve organ prve stopnje še dodal, da ZIPRS1617 določno in taksativno navaja pokojnine, ki so pravno pomembne in med njimi ne določa delne (starostne) pokojnine.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnik dopolnil starost 55 let, sporno pa je, ali je organ prve stopnje smel sprejeti tak zaključek ob ugotovitvi, da je tožniku priznana pravica do delne pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ), torej po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, glede na citirano 3. alinejo prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Pravico do delne pokojnine pa lahko pridobi le oseba, ki izpolnjuje pogoje za predčasno ali starostno pokojnino.

10. Po povedanem sodišče zaključuje, da je obrazložitev odločitve organa prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati. Ker izpodbijane odločbe organa prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je nezakonita, sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da postopek prekine in Ustavnemu sodišču RS predlaga oceno ustavnosti določbe 3. alineje prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617.

11. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim in četrtim odstavku istega člena ZUS-1 vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ prve stopnje odpraviti ugotovljene kršitve pravil postopka, torej dopolniti svojo obrazložitev glede na ugotovljeno dejansko stanje in pri tem uporabiti materialne določbe, ki veljajo za primer, kot je obravnavani, in o zadevi ponovno odločiti.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).


Zveza:

ZZV člen 5, 15. ZZV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.06.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4ODMw