UPRS sklep II U 133/2017

Jedro

Izpodbijana odločitev je bila izdana v postopku v zvezi z upravičenostjo tožeče stranke do enkratne materialne pomoči, do katere so, ob izpolnjevanju v Pravilniku določenih pogojev (tudi glede premoženjskega cenzusa), upravičeni občani. Gre torej za procesni akt, izdan v postopku odločanja o upravičenosti do socialnega prejemka, katerega namen je reševati socialno varnost upravičencev, v teh sporih pa je, če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus, v skladu z določbo točke 5 b) člena 7 ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 20. 3. 2017 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo, v kateri navaja, da izpodbija odločbo Mestne občine Maribor št. 09200-11/2017-2 z dne 6. 3. 2017, s katero je župan občine zavrnil njeno pritožbo zoper sklep Centra za socialno delo Maribor št. 125-383/2016 z dne 22. 2. 2017. Z omenjenim sklepom je Center za socialno delo Maribor postopka št. 125-340/2016 in št. 125-383/2016 združil v en postopek, evidentiran pod št. 125-383/2016.

2. Iz obrazložitve citiranih aktov izhaja, da je tožeča stranka dne 23. 9. 2016 in dne 7. 11. 2016 vložila dve vlogi za dodelitev enkratne občinske denarne pomoči, o katerih je Center za socialno delo Maribor že odločil z odločbo z dne 30. 11. 2016. Na podlagi vložene pritožbe tožeče stranke je župan Mestne občine Maribor na podlagi določb Pravilnika o postopkih in merilih pri dodeljevanju mestnih socialnovarstvenih pomoči in izvajanju drugih nalog Mestne občine Maribor, ki ne sodijo med dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva (v nadaljevanju Pravilnik) odločbo odpravil ter vrnil zadevo organu na prvi stopnji v ponovno odločanje. Kot je ugotovil, je organ na prvi stopnji odločil o obeh zahtevkih, ne da bi pred tem v skladu s 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal sklep o združitvi obeh postopkov. V ponovljenem postopku je zato Center za socialno zadevo Maribor navedeno napako odpravil tako, da je z izpodbijanim sklepom obe zadevi združil v en postopek.

3. V tožbi tožeča stranka navaja, da odločbo župana Mestne občine Maribor izpodbija, ker želi, da se zahtevek, ki ga je vložila, obravnava po zakonu.

4. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o tožbi.

5. V predmetni zadevi tožeča stranka izpodbija odločitev o združitvi zadev v enoten postopek. Kot izhaja iz obrazložitve aktov, je bila izpodbijana odločitev izdana v postopku odločanja o vlogi tožeče stranke za dodelitev enkratne občinske denarne pomoči, kot jo ureja Pravilnik Mestne občine Maribor. Z omenjenim predpisom so med drugim določeni tudi postopki in merila pri dodeljevanju mestnih socialno varstvenih pomoči (med katere sodi po 3. členu Pravilnika tudi enkratna denarna pomoč), ki predstavljajo dodatni ukrep socialne politike v Mestni občini Maribor, namenjen tistim občanom in njihovim družinskim članom s stalnim prebivališčem na območju mestne občine, ki jim je kljub njihovemu delu in/ali z uveljavitvijo pravic iz naslova z državnimi predpisi opredeljenih socialno-varstvenih pomoči potrebna dodatna pomoč v določenih letnih obdobjih oziroma se občasno znajdejo v socialni stiski (prvi odstavek 2. člena v zvezi s 1. členom Pravilnika).

6. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločitev izdana v postopku v zvezi z upravičenostjo tožeče stranke do enkratne materialne pomoči, do katere so, ob izpolnjevanju v Pravilniku določenih pogojev (tudi glede premoženjskega cenzusa), upravičeni občani Mestne občine Maribor. Gre torej za procesni akt, izdan v postopku odločanja o upravičenosti do socialnega prejemka, katerega namen je reševati socialno varnost upravičencev, v teh sporih pa je, če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus, v skladu z določbo točke 5 b) člena 7 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče.

7. Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče izreče, da ni pristojno, odstopi zadevo pristojnemu sodišču (prvi odstavek 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).

8. Po obrazloženem se je upravno sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču (3. točka 12. člena ZDSS-1).

Datum zadnje spremembe:

06.06.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep II U 200/2017
• sodba II U 432/2011
• UPRS Sodba I U 1798/2016-13