<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba II U 58/2017

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:II.U.58.2017
Evidenčna številka:UM0012895
Datum odločbe:22.03.2017
Senat, sodnik posameznik:Violeta Tručl (preds.), Sonja Kočevar (poroč.), Majda Kovačič
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova

Jedro

V postopku davčne izvršbe v skladu s 157. členom ZDavP-2 ni mogoče več izpodbijati samih izvršilnih naslovov. Glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene oblike brezplačne pravne pomoči, pravilna, saj tožnik v upravnem sporu z ugovori, ki se nanašajo na izvršilne naslove, ne more uspeti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji zoper sklep Finančne uprave o davčni izvršbi. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora med drugim prosilec za brezplačno pravno pomoč izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Pri tem se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. S spornim sklepom je davčni organ pričel davčno izvršbo na podlagi 143. člena ZDavP-2. Sklep je že preizkusil drugostopni organ ter ugotovil, da ima sklep vse sestavine v skladu s 151. členom ZDavP-2, kakor tudi pravilno navedene izvršljive izvršilne naslove. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da je imel prosilec zoper izvršilne naslove možnost pritožbe, medtem ko v postopku davčne izvršbe s pritožbo zoper sklep o izvršbi ne more več izpodbijati samih izvršilnih naslovov. V zvezi z navedenim tožena stranka ne ugotavlja kršitev materialnega prava in pravil postopka, zato meni, da je odločitev utemeljena v določbah ZDavP-2. Posledično tožba v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je bilo treba vlogo prosilca zavrniti na podlagi 24. člena ZBPP.

2. Tožnik v laični tožbi ugovarja odločitvi zaradi ignoriranja vseh dejanskih razlogov in meni, da je odločitev birokratska in ne upošteva njegovega krutega materialnega stanja. Gre za državno krivično odločanje in vztraja pri tem, da mu sodišče kot laiku dodeli brezplačno pravno pomoč zoper vse krivice, ki so mu v tem postopku kratene od samega začetka. Vse njegove nepremičnine so že obremenjene z izvršbami, ki so prav tako posledica preteklih krivičnih razsojanj sodišč. V zadevi ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje, saj se brez vsake dejanske preučitve upošteva, da je njegov vložek v podjetje A. d.o.o. znašal 8.763,00 EUR, kar pa je neresnično. Navedeni vložek sta namreč vplačali dve drugi osebi, ki jima je bil vložek tudi povrnjen. Zahteva pozitivno odločitev za vsak njegov predlog in prošnjo v celoti ter da se ga oprosti plačila sodne takse. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se nanje tudi v tej sodbi sklicuje v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

6. Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

7. V obravnavani zadevi je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi s sklepom Finančne uprave RS, s katerim je bila zoper tožnika začeta davčna izvršba. V zvezi z navedenim sklepom je tožnik že uveljavljal pravno varstvo in sicer v okviru pritožbe. Drugostopni organ je njegovo pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da so v spornem sklepu pravilno navedeni izvršilni naslovi, ki so tudi izvršljivi, prav tako ima sklep vse predpisane sestavine v skladu s 151. členom ZDavP-2. Tožniku je tudi pojasnil, da v postopku davčne izvršbe v skladu s 157. členom ZDavP-2 ne more več izpodbijati samih izvršilnih naslovov. Glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene oblike brezplačne pravne pomoči, pravilna, saj tožnik v upravnem sporu z ugovori, ki se nanašajo na izvršilne naslove, ne more uspeti.

8. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vplivajo tožnikovi tožbeni ugovori, v katerih tožnik predvsem opozarja na krivice, ki bi se mu naj zgodile v dosedanjih postopkih, s tem pa torej posredno ugovarja obveznostim, ki so predmet izvršbe, s čimer pa kot je že bilo obrazloženo, tožnik v samem izvršilnem postopku ne more več uspeti. Neupošteven je tudi ugovor glede njegovega materialnega stanja, saj tožena stranka njegove prošnje ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja (13. člen ZBPP), temveč zaradi tega, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

9. Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

10. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj se v postopkih odobritve brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (člen 10 Zakona o sodnih taksah).


Zveza:

ZBPP člen 24.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2MDM0