UPRS sodba II U 383/2015

Jedro

Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi.

Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju ministrstvo) odločilo, da se tožnik z dnem 7. 7. 2015 izbriše iz razvida samozaposlenih v kulturi (točka 1 izreka) in da mu z dnem izbrisa iz razvida preneha pravica do povračila prispevkov za socialno varnost, ki mu je bila priznana z odločbo št. 6161-37/2013/12 z dne 26. 2. 2014 (točka 2 izreka). Ministrstvo je še ugotovilo, da v postopku stroški niso nastali (točka 3 izreka).

2. V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je bil tožnik z odločbo ministrstva št. 6160-363/2011/9 z dne 14. 2. 2012 vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi. Dne 11. 9. 2015 pa je ministrstvo s strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju Ajpes) prejelo sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 6521/2014-13 z dne 7. 7. 2015 o začetku postopka osebnega stečaja zoper tožnika.

3. Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) preneha status podjetnika ali zasebnika, s tem dnem pa prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika. Po določbi 88. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) se posameznik izbriše iz razvida samozaposlenih v kulturi na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če pristojno ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev. Na podlagi navedenega je ministrstvo tožnika izbrisalo iz razvida samozaposlenih v kulturi.

4. Z dnem izbrisa iz razvida pa samozaposlenemu na podlagi tretjega odstavka 7. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi preneha tudi pravica do prispevkov za socialno varnost.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je sklep sodišča o začetku stečajnega postopka z dne 7. 7. 2015 postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka dne 17. 8. 2015. Šele s tem dnem je sklep postal učinkovit, pred pravnomočnostjo pa sklep tudi ne more imeti retroaktivnih posledic.

6. Kot navaja, iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad zasebnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja se namreč fizičnim osebam omeji poslovna sposobnost tako, da ne morejo sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njihovim premoženjem. V obravnavanem primeru, ko gre za osebni stečaj nad zasebnikom, pa izpodbijana odločitev po mnenju tožnika posega v pravico do dela iz 49. člena Ustave RS in v pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS, saj mu je z odločbo odvzeta možnost pridobivanja dohodka, odvzeta pa mu je tudi pravica do plačila prispevkov iz socialne varnosti, ki jih je zanj na podlagi odločbe plačevala država.

7. Tožnik še pojasnjuje, da se je v postopku stečaja znašel izključno zato, ker je nastopil kot porok pri kreditni pogodbi svojega očeta kot kreditojemalca in torej ne zaradi dejavnosti, ki jo izvršuje (izdajanje knjig in pisateljevanje). Kot zatrjuje, nima dolgov, ki bi nastali pri opravljanju dejavnosti, na kar se navezuje tudi zakonsko določilo o prenehanju opravljanja dejavnosti zasebnika. Toženka je po njegovem mnenju pri odločanju napačno razlagala zakon, ki bi moral ločevati med dolgovi, ki so nastali fizični osebi in dolgovi, ki so nastali osebi kot zasebniku. Po mnenju tožnika zato ne obstojijo razlogi za njegov izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi.

8. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in tožnika ponovno vpiše v razvid samozaposlenih v kulturi z datumom 7. 7. 2015 ter mu prizna in izplača za nazaj prispevke za socialno varnost, priznane z odločbo št. 6161-37/2013/12 z dne 26. 2. 2014. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

9. V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje, da se lahko posameznik, ki samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost, registrira po splošnih predpisih kot samostojni podjetnik. Če izpolnjuje posebne pogoje po ZUJIK, pa se lahko namesto po splošnih predpisih registrira pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, in sicer tako, da se vpiše v razvid samozaposlenih v kulturi. V tem primeru je primarni registrski organ ministrstvo za kulturo. Z začetkom osebnega stečaja med podjetnikom in zasebnikom ex lege preneha status podjetnika ali zasebnika, s tem dnem - ne glede na datum izbrisa iz registra - pa prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi svojega statusa. Po mnenju toženke je zato izpodbijana odločitev pravilna.

10. Dne 13. 1. 2016 je sodišče prejelo dopis toženke, v katerem ta sodišče obvešča, da je ministrstvo tožnika z odločbo št. 6160-363/2011/21 z dne 8. 1. 2016 ponovno vpisalo v razvid samozaposlenih v kulturi, in sicer na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 6521/2014-3 z dne 16. 12. 2015, s katerim je bilo dano tožniku soglasje, da še naprej opravlja samostojni poklic pisatelja.

11. V vlogi, prejeti dne 5. 2. 2016, pa tožnik očita, da mu ministrstvo kljub ponovnemu vpisu v razvid samozaposlenih neutemeljeno ni priznalo pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki mu je bila odvzeta z izpodbijano odločbo. Zato vztraja pri vloženi tožbi.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu je odločba, s katero je ministrstvo odločilo, da se tožnika z dnem 7. 7. 2015 po uradni dolžnosti izbriše iz razvida samozaposlenih v kulturi, odločilo pa je tudi, da tožniku s tem dnem preneha pravica do plačila prispevkov za socialno varnost.

14. Pravno podlago za izbris tožnika iz razvida predstavlja določba 88. člena ZUJIK, po kateri se samozaposleni izbriše iz razvida samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti, če ministrstvo, pristojno za kulturo, ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.

15. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je ministrstvo tožnika iz razvida izbrisalo, ker je ugotovilo, da se je nad tožnikom dne 7. 7. 2015 začel postopek osebnega stečaja, kar ima po določbi prvega odstavka 387. člena ZFPPIPP za posledico prenehanje statusa zasebnika.

16. Pojem zasebnika opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP, ki določa, da je zasebnik zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost. Samostojno kot poklic pa opravljajo kulturno dejavnost po 10. alineji 2. člena ZUJIK tudi osebe, samozaposlene v kulturi, ki so kot take registrirane v razvidu samozaposlenih v kulturi, ki ga vodi ministrstvo za kulturo.

17. Med strankama v postopku ni sporno, da se je začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 7. 7. 2015 nad tožnikom, ki se po zakonu šteje za zasebnika, postopek osebnega stečaja. Sporno pa je, ali je ministrstvo ravnalo pravilno, ko je tožnika zaradi začetka osebnega stečaja po uradni dolžnosti izbrisalo iz razvida samozaposlenih v kulturi, v posledici česar je tožnik tudi izgubil pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

18. Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je tudi po presoji sodišča po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi. Za prenehanje statusa zasebnika in s tem za izbris osebe iz razvida samozaposlenih v kulturi pa po zakonu tudi ni pomembno, ali neporavnane obveznosti, ki so privedle do stečaja, izvirajo iz osebne ali iz poslovne sfere stečajnega dolžnika.

19. V zvezi s tožbenim ugovorom, da sklep o začetku stečajnega postopka učinkuje šele od pravnomočnosti dalje in da zato ne more imeti retroaktivnih učinkov, pa sodišče pojasnjuje, da status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika (prvi odstavek 387. člena ZFPPIPP). Zaradi izgube statusa zasebnika z dnem začetka stečajnega postopka tudi kasnejši izbris iz evidence zaposlenih učinkuje že od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Tako namreč določa četrti odstavek 387. člena ZFPPIPP, ki se po presoji sodišča analogno uporablja tudi v primeru izbrisa zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti na podlagi 88. člena ZUJIK. Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka pa zakon veže na dan objave oklica o začetku stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP).

20. Ker je bil skladno s tretjim odstavkom 243. člena ZFPPIPP z objavo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja dne 7. 7. 2015 javno objavljen tudi oklic o začetku stečajnega postopka (tako izhaja tudi iz javno objavljenih podatkov Ajpes), je ministrstvo v izreku izpodbijane odločbe pravilno navedlo, da se tožnik iz razvida samozaposlenih v kulturi briše že s 7. 7. 2015, torej z dnem, ko so nastopile pravne posledice začetega osebnega stečaja.

21. Zaradi izbrisa iz razvida samozaposlenih v kulturi in zaradi prenehanja obveznih socialnih zavarovanj (prvi odstavek 387. člena ZFPPIPP) pa z dnem izbrisa zasebnika iz evidence po tretjem odstavku 7. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi preneha tudi pravica zasebnika do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

22. Z izpodbijano odločitvijo, ki predstavlja podlago za izbris iz registra samozaposlenih v kulturi, po presoji sodišča tudi ni bilo poseženo v pravico tožnika do svobode dela (49. člen Ustave RS), ki zagotavlja vsakomur pravico do proste izbire zaposlitve, enako dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in določa prepoved prisilnega dela. Odločitev, da z dnem izbrisa iz javne evidence tožniku preneha pravica do plačila prispevkov iz proračuna države, pa tudi ni v nasprotju s pravico tožnika do socialne varnosti (50. člen Ustave RS), ki jo državljanom zagotavlja država pod pogoji, določenimi v zakonu.

23. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, v postopku pa po presoji sodišča tudi niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, na katere se sklicuje tožnik, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

24. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 303/2017
• VDSS Sodba Psp 145/2022
• VDSS Sodba Psp 219/2020