UPRS sodba II U 15/2016

Jedro

Sklep o odpustu obveznosti je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, saj do odpustna obveznosti pride šele z navedenim sklepom, z njegovo pravnomočnostjo pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero se sklep o odpustu obveznosti nanaša.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije, prvostopenjski organ, je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na premičnine, na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), zoper tožnika začela davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti v višini 13.098,73 EUR. Odločitev temelji na izvršilnih naslovih navedenih v izreku izpodbijanega sklepa ter ugotovitvi, da zavezanec obveznosti ni plačal v predpisanem roku.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnil. Pojasnil je, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal na podlagi ugotovitve, da tožnik ni poravnal obveznosti iz naslova stroškov predhodno izdanega sklepa 18. 8. 2015 in stroškov tega postopka, za obveznosti iz naslova globe na podlagi plačilnega naloga št. 2115/2010 z datumom izvršljivosti 8.7.2015 in prispevkov za socialno varnost za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1, za obdobje od septembra 2010 do decembra 2010 in iz naslova prispevkov za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011, od označenih glavnic s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Upoštevano je bilo tudi, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti 8.7.2011 začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, da je bil 1. 3. 2012 objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti in da je bil 10. 3. 2015 izdan sklep o odpustu obveznosti.

3. Zavrnil je pritožnikovo stališče nedopustnosti davčne izvršbe, ki se nanaša na izterjavo prednostnih terjatev na podlagi Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E), ker se v tem postopku terjajo obveznosti nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka in zato spadajo v skupino prednostnih terjatev v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP, kar potrjuje tudi vsebina sklep o odpustu obveznosti.

4. Drugostopenjski organ je pojasnil tudi, da je izvršba zoper istega dolžnika ter na podlagi istega izvršilnega naslova, skladna z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Ko je dolg v celoti poplačan, se dolžnika za isti znesek dolga več ne terja in se uvedeni postopek davčne izvršbe v zvezi z istim dolgom in v skladu z določbo 155. člena ZDavP-2 ustavi. Obveznosti, ki so predmet izterjave, so prešle med tiste, za katere odpust obveznosti ne učinkuje šele s spremembo ZFPPIPP-F, ki je stopila v veljavo 15. 6. 2013. V času, ko je bil zoper dolžnika začet postopek odpusta obveznosti, kot tudi v času, ko se je nad pritožnikom začel postopek osebnega stečaja, novela ZFPPIPP-E in sporen 408. člen glede neučinkovanja odpusta obveznosti na prispevke in globo, ki so predmet davčne izvršbe, še ni stopila v veljavo. Opozarja na prepoved retroaktivne veljave in posledično na nedopustnost izvršbe.

5. Prav tako tožnik opozarja, da se izterjujejo deloma iste terjatve, obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK1, za obdobje od septembra do decembra 2010 in iz naslova prispevkov za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ, za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011, za katere se že vodi izvršilni postopek na podlagi sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-528169/2015-1 10 z dne 18. 8. 2015 in na tej podlagi sodni spor opr. št. II U 466/2015, zato predlaga združitev obeh postopkov. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in odločbo in predlaga povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

9. Sodišče zavrača tožbeni ugovor nedopustnosti izvršbe v delu, ki se nanaša na izterjavo obveznosti iz naslova globe na podlagi plačilnega naloga št. 2115/2010 z datumom izvršljivosti 8. 7 .2015. Tožniku pojasnjuje, da navedena terjatev na podlagi sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 10. 3. 2015 ni prenehala, ker citirani sklep na plačilo globe izrečene v prekrškovnem postopku, na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ne učinkuje. Po izrecni določbi 3. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje za terjatev iz naslova globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku. Navedena določba v besedilu kot je citirano zgoraj, velja od 15. 6. 2013 dalje (novela ZFPPIPP-E), sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan kasneje, to je 10. 3. 2015. Prav trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti je po stališču sodne prakse odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti. Sklep o odpustu obveznosti je glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP konstitutivne narave, saj do odpustna obveznosti pride šele z navedenim sklepom, z njegovo pravnomočnostjo pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero se sklep o odpustu obveznosti nanaša.

10. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor nedopustnosti izvršbe za izterjavo terjatev, za katere je bilo šele z novelo ZFPPIPP-E, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 47/2013, ki je v veljavi od 15. 6. 2013, določeno, da odpust obveznosti na njih ne učinkuje. Gre za terjatve nastale zaradi neplačila prispevkov za socialno varnost za zaposlene na podlagi obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja za obdobje od septembra 2010 do decembra 2010 in prispevkov za zasebnike na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od oktobra 2010 do julija 2011 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Na navedene obveznosti skladno z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje. Gre za določbo, ki že od začetka uporabe tega zakona, 1. 10. 2008, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona in za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

11. Kot je sodišče tožniku že pojasnilo v sodbi II U 466/2015 z dne 7. 9. 2016, je v spremembi ZFPPIPP-E določba 408. člena, kot obveznosti na katere odpust obveznosti ne učinkuje, dodala terjatve naštete v točkah 1. do 4., ostala pa je nespremenjena v delu, da odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena. Iz tega sledi, da je treba kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP, pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti na njih ne učinkuje.

12. Ker je glede na navedeno tožena stranka in prvostopenjski organ sporne zakonske določbe uporabil pravilno, so po presoji sodišča tožbeni ugovori, ki se nanašajo na retroaktivno uporabo predpisa neutemeljeni.

13. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor nedopustnosti izterjave deloma istih terjatev, kot v sklepu o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, št. DT 4934-528169/2015-1 10 z dne 18. 8. 2015 v zvezi z odločbo MF št. DT 499-29-671/2015-2 z dne 6. 11. 2015 in v zvezi s katerim se že vodi sodni spor pod opr. št. II U 466/2015. Namen davčne izvršbe je namreč izterjava davčne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, za dosego tega namena pa je skladno z določbo 144. člena ZDavP-2 predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Po določbah ZDavP-2 tako ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. V tej zvezi sodišče pojasnjuje, da je sodišče v zadevi II U 466/2015 že odločilo in dne 7. 9. 2016 izdalo sodbo, s katero je tožbo tožnika zavrnilo, kar posledično pomeni, da v obravnavani zadevi niso bili podani pogoji za obravnavo predloga za združitev zadev.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1671/2016-10
• UPRS sodba I U 1703/2014
• UPRS sodba III U 219/2014