UPRS sodba II U 322/2015

Jedro

Odvetnik kljub pozivu upravnega organa ni predložil ustreznega pooblastila, sestavljenega v skladu z določbami ZUP in tudi ni spremenil zahteve za obnovo postopka. Glede na navedeno je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju vloge zakonsko utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je upravni organ zavrgel zahtevo odvetnika A.A. za obnovo postopka preverjanja pogoja za zaščito kmetije po določilih Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, za zemljiško posest v solasti oziroma skupni lasti B.B. in C.C. (tožnikov v tem sporu) ter ostalih solastnikov, pravnomočno končanega z odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, številka 330-182/2012-2 z dne 19. 2. 2014. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da so bile k dopisu z zahtevo za obnovo postopka priložene določene listine, ki jih v nadaljevanju našteva, da je bil odvetnik v dopisu dne 18. 5. 2015 pozvan, vendar ni predložil kot zastopnik strank, ustreznega pooblastila v skladu z določili 57. in 59. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ugotovljeno je tudi, da D.D. in E.E. nista solastnici zemljišč kmetije v Šmiklavžu, za katere je predlagana obnova, zato tudi ne moreta vlagati zahteve za obnovo tega postopka. Ker odvetnik predloga za obnovo postopka v tem delu ni ustrezno spremenil, je treba šteti, da je zahteva za obnovo postopka dana v imenu neupravičenih oseb in se zavrže.

2. Na podlagi pritožbe B.B. in C.C. (tožnika v tem sporu) je tožena stranka s pritožbeno odločbo potrdila odločitev prvostopenjskega organa kot pravilno. Prilaga odločbe, ki se nanašajo na pooblastilo strankam danih v upravnem postopku in podrobno razlaga potek vseh procesnih dejanj. Ker zahteva za obnovo postopka v določenem času, danem s strani upravnega organa, ni bila dopolnjena, niti nista bili D.D. in E.E. solastnici zemljišč in s tem tudi nista stranki v postopku ugotavljanja pogoja za zaščiteno kmetijo, je bila odločitev prvostopenjskega organa, da je zahtevo za obnovo postopka zavrgel, pravilna in na zakonu utemeljena.

3. Tožnika v tožbi smiselno uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da sta dejanska lastnika celotne kmetije, kar dokazuje pravnomočna sodna poravnava N 125/79 z dne 14. 6. 1990. Obstaja še kupna pogodba o odkupu 1/7 oziroma 2/14 posestva od F.F. Pogodba je bila sklenjena sporazumno s CSD Kranj. Hranita dokazne dokumente. Kmetijo, ki je sporna, uživata že 45 let. Prevzela sta jo z bremenom preužitkarja 100% invalidom G.G., ki sta ga imela 17 let v celotni oskrbi. Ob prevzemu gospodarjenja sta bila gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša nične vrednosti. Od leta 1970 sta vložila izdatna sredstva v posest. Tožnica je plačala stroške odvetnika H.H., po izračunu nominalne vrednosti 8.000 EUR. Na UE Slovenj Gradcu, je tožnik pri vloženi pritožbi na zapisnik povedal resnično stanje o delni razlastitvi osebnostne pravice, vendar obrazložitev ni navedena v zapisniku. Motiv za delno razlaščanje osebnostne pravice tožnika je obrambne narave nekaterih sodnikov in odvetnikov ter državnega tožilca v Novem mestu. Po prodaji kmetije H.H. ni želela hraniti denar v banki, ampak pri B.B., kar sta z ženo zavrnila. Tako je denar shranila pri materi takratne direktorice CSD Črnomelj I.I. in ko ga je potem želela nazaj, ga ni več dobila. Kazenski postopek je trajal 5 let. Tožnica je zahtevek za vračilo denarja zavrnila. Zoper sodbo je vložila pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani. Zaradi navedb v pritožbi je tožilec J.J. sprožil kazenski postopek zaradi razžalitve sodnice. Sodišče v Ljubljani, Enota v Grosupljem, je vloženi obtožni predlog zavrnilo. Na podlagi dokazov je H.H. dobila denar vrnjen.

4. Tožnik še navaja, da so zaradi prej navedenega, ti storilci zaradi obrambe delno razlastili osebnostno pravico tožnika, ki traja že od leta 1987. Vložena je pritožba na Ustavno sodišče in Mednarodno sodišče za človekove pravice. Kršeni so členi 21, 22, 25, 34, 35 in 158 Ustave. Prekršen je 157. člen ZOR in ratificirana Konvencija o človekovih pravicah (1., 6. in 13. člen). V izpodbijani odločbi so navedbe o kršitvi odvetnika A.A. Odvetnik ni pristojen za reševanje upravnega ali pravdnega postopka. Tožnika predlagata, da sodišče odloči na podlagi dokazov, in da naj kmetija ostane zaščitena, kot je bila 40 let. Lastništvo se v tem obdobju ni spreminjalo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki jo je potrdila tožena stranka s pritožbeno odločbo (pritožbo sta vložila samo tožnika), ki je iz procesnih razlogov zavrgel zahtevo odvetnika A.A. za obnovo postopka preverjanja pogoja za zaščito kmetije po določilih Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, za zemljiško posest v solasti oziroma skupni lasti obeh tožnikov ter ostalih solastnikov, pravnomočno končanega z odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, številka 330-182/2012-2 z dne 19. 2. 2014.

8. Zahteva za obnovo postopka je bila zavržena, ker pooblaščenec tožnikov, kljub spisovno izkazanemu pozivu upravnega organa, da naj v določenem roku vlogo dopolni z izpolnjenimi pooblastili obeh sodelujočih strank v postopku in ustrezno spremeni zahtevo za obnovo postopka, ker D.D. in E.E. nista solastnici zemljišč kmetije, tega ni storil.

9. Za katere postopke in na kakšen način mora biti pravilno izpolnjeno pooblastilo določa prvi odstavek 57. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Drugi odstavek tega člena pa določa, v katerih primerih pooblastilo preneha oziroma pogoji za nadaljnjo veljavnost tega pooblastila. Prvi odstavek 59. člena tega zakona določa vsa pooblastila oziroma omejitve odvetnika za opravljanje procesnih dejanj. Kot že prej navedeno, odvetnik kljub pozivu z dne 18. 5. 2015 in to dejstvo med strankami ni sporno, ni predložil ustreznega pooblastila sestavljenega v skladu z določbami ZUP in ni spremenil zahteve za obnovo postopka in ker ni predlagal podaljšanje določenega roka, je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju vloge zakonsko utemeljena.

10. Tožnika v tožbi ne ugovarjata dejanskemu stanju ugotovljenem v zvezi z vloženo zahtevo za obnovo postopka. Ker se tožbene navedbe ne nanašajo na okoliščine oziroma razloge v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom, jih sodišče v tem sporu ne more upoštevati kot pravno relevantne.

11. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 69/2016
• sodba I U 602/2009
• UPRS Sodba I U 1567/2019-15