UPRS sodba I U 930/2015

Jedro

Terminske pogodbe v zvezi z vrednostnimi papirji kot osnovnimi instrumenti, ki jih je mogoče poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom, se po ZTFI uvrščajo med izvedene finančne instrumente. Gre za pogodbe o nakupu oziroma prodaji osnovnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe. S sklenitvijo terminske pogodbe vrednostni papirji kot osnovni instrument niso pridobljeni. S sklenitvijo pogodbe je pridobljen izvedeni finančni instrument, ki je predmet pravnega prometa in katerega odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDDOIFI in ne osnovni instrumenti – vrednostni papirji, katerih kasnejša odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDoh-2. Pridobitev delnic je posledica izvršitve terminske pogodbe in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Zato se sodišče pridružuje stališču, da so vrednostni papirji pridobljeni z izvršitvijo (realizacijo) terminske pogodbe, da gre torej za drug primer pridobitve iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Davčni urad Ljubljana je tožniku z izpodbijano odločbo št. DT 42153-263/2009 08-150-1-05 z dne 5. 5. 2014 v ponovnem postopku odmeril dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008 od davčne osnove 64.011,54 EUR po stopnji 20 % v znesku 12.802,31 EUR in ugotovil, da je tožnik obveznost v celoti poravnal na podlagi odločbe z dne 28. 5. 2009 in se mu zato (do)plačilo ne nalaga.

2. Davčna osnova je ob sklicevanju na določbe Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) o dobičku iz kapitala ugotovljena kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, pri čemer se pozitivna davčna osnova, enako kot v prvem postopku, na podlagi petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ne zmanjša za izgubo v višini 132.871,34 EUR, ki je dosežena z odsvojitvijo 4.200 delnic A. Iz podatkov in dokazil, ki jih je predložil tožnik, namreč izhaja, da je bil kapital pridobljen dne 17. 7. 2008 in z izgubo odsvojen dne 18. 9. 2008, pred iztekom 30 dni pa je bil pridobljen vsebinsko istovrstni kapital (22. 9. 2008). Enako velja za kapital, ki je bil pridobljen 22. 12. 2008, saj je bil odsvojen istega dne, torej prej kot v 30 dneh pred ali po odsvojitvi, kar davčni organ ponazori v preglednici na 5. strani izpodbijane odločbe.

3. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-05-79/2014 z dne 17. 4. 2015 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano odločbo pa potrdilo kot skladno s 97. členom ZDoh-2, saj davčni organ kot čas pridobitve delnic utemeljeno upošteva datum njihovega odkupa oziroma datum izvršitve terminskih pogodb in ne datuma njihove sklenitve. S sklenitvijo terminskih pogodb tožnik ni pridobil delnic, temveč je pridobil izvedeni finančni instrument – terminsko pogodbo, s katero se je dogovoril za obveznost odkupa delnic v prihodnosti. Šele z realizacijo terminskih pogodb na kasnejše datume je pridobil delnice A. in jih v letu 2008 tudi odtujil. Pridobitev delnic je posledica realizacije prvega posla in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Do realizacije terminskih pogodb, ki morajo vsebovati datum in način izplačila, tožnik ni imel kapitala, ki je predmet obdavčitve z davkom od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ampak je z uporabo izvedenih finančnih instrumentov trgoval z obveznostjo odkupa tega kapitala. Upravno sodišče v sodbi I U 962/2011 ni opredelilo datuma pridobitve kapitala – delnic A., ampak je ugotovilo, da je za uporabo 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 lahko pravno relevanten tudi čas pridobitve pravice do nakupa ali obveznosti nakupa istovrstnega kapitala. Po navedeni zakonski določbi namreč izguba ne zmanjšuje dobička, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala. V tej zvezi pa tožena stranka ugotavlja, da se s sklenitvijo terminskih pogodb ne pridobi pravice do nakupa v smislu določbe 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2, saj slednja pod pojmom pravice do nakupa razume situacije, kot jih ureja ZDoh-2 in ne Zakon o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov. ZDoh-2 pa v tretjem odstavku 98. člena govori o pridobitvi kapitala na način, določen v četrtem odstavku 43. člena, torej o pravici do nakupa, ki jo zagotovi delodajalec delojemalcu kot boniteto. Pogodba o terminski prodaji delnic ni klasična pogodba temveč izvedeni finančni instrument, ki smiselno vsebuje dva posla. Pravna osnova za določitev datuma pridobitve kapitala na tej podlagi je zato v drugem delu določbe prvega odstavka 101. člena ZDoh-2, ki govori o drugih primerih pridobitve.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe določb 97. člena, 101. člena in tretjega odstavka 98. člena v povezavi s četrtim odstavkom 43. člena ZDoh-2. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in mu odmeri dohodnino od dobička iz kapitala od negativne davčne osnove -62.894,64 EUR po stopnji 20% v znesku 0 EUR, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V zadevi ostajajo sporni datumi pridobitve kapitala na podlagi terminskih pogodb, in sicer zaradi ugotavljanja višine ugotovljene izgube, ki zmanjšuje pozitivno razliko in izgube, ki pozitivne razlike ne zmanjšuje (1. točka petega odstavka 97. člena ZDoh-2). Ugotovitev davčnega organa, da terminska pogodba kot izvedeni finančni instrument vsebuje dva posla, je nepravilna in neutemeljena. Pri terminski pogodbi gre za pravni posel, katerega značilnost je izpolnitev osnovnega instrumenta (konkretno delnic A.) kasneje kot v dveh delovnih dneh po sklenitvi pogodbe. Tožnik s sklenitvijo terminskih pogodb ni trgoval z obveznostjo odkupa delnic, ampak je na ta dan pridobil obveznost odkupa 4200 delnic A., pri čemer pa se izpolnitev opravi najkasneje do 17. 7. 2009. Po tolmačenju davčnega organa naj bi v primeru terminskih pogodb ne šlo za pravico do nakupa v smislu določbe petega odstavka 97. člena ZDoh-2. Takšna interpretacija je povsem neutemeljena, saj ni podkrepljena niti v sodni praksi niti v teoriji. V primeru terminskih pogodb gre za obveznost nakupa kapitala, ki nastane z dnem podpisa terminske pogodbe. Napačno je uporabljen tudi tretji odstavek 98. člena ZDoh-2, ki ureja način določitve vrednosti kapitala ob pridobitvi v primeru njegove pridobitve iz četrtega odstavka 43. člena in v ničemer ne opredeljuje, kaj je razumeti pod pojmom obveznost ali pravica nakupa kapitala v smislu petega odstavka 97. člena ZDoh-2. Na podlagi navedenega bi bila tožena stranka dolžna upoštevati jasna določila 101. in 102. člena ZDoh-2, ki določata, da se za čas pridobitve oziroma odsvojitve delnic kot kapitala šteje datum sklenitve pogodbe oziroma pravnega posla, ne pa čas preknjižbe delnic iz računa oziroma na račun posameznega imenika. Že iz navedenega je razvidno, da bi tožena stranka kot čas pridobitve delnic morala upoštevati datum sklenitve terminske pogodbe (17. 7. 2008) in tožniku priznati davčno izgubo. To potrjuje tudi določba petega odstavka 97. člena ZDoh, ki govori o pridobitvi pravice oziroma obveznosti. Pri presoji je potrebno upoštevati tudi namen zakonodajalca, ki pritrjuje tožnikovim stališčem. Vlada v predlogu zakona jasno navaja, da je s predlagano določbo 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 določeno posebno pravilo navidezne odsvojitve, s katerim naj bi se preprečilo izogibanje plačilu davka. Navidezna odsvojitev je določena tako, da zavezanec v roku 30 dni pred in po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni kapital ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala. V primeru iz prejšnjega stavka zavezanec namreč ekonomsko gledano ohrani svojo izpostavljenost do posamezne naložbe nespremenjeno znotraj roka 30 dni, saj pridobi istovrstni kapital in s tem kompenzira odsvojitev kapitala. V obravnavanem primeru pa o tem po mnenju tožnika ni mogoče govoriti, saj tožnik v roku 30 dni ni pridobil nadomestnega kapitala. S plačilom in preknjižbo delnic A. na svoj račun je samo izpolnil obveznost, ki je nastala na dan podpisa terminske pogodbe. S preknjižbo delnic na svoj račun se izpostavljenost tožnika do delnic A. ni v ničemer spremenila in zaradi tega ne moremo govoriti o pridobitvi v smislu 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ter ta preknjižba v ničemer ne more ekonomsko kompenzirati poznejše odsvojitve delnic A. oziroma kazati na to, da bi bila odsvojitev delnic A. samo navidezna.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijana odločba izdana po dopolnitvi ugotovitvenega postopka in da so po njihovi dopolnitvi v pritožbenem postopku v skladu z napotki sodišča ustrezno dopolnjeni tudi razlogi odločitve.

9. Dejansko stanje je v izpodbijani odločbi ugotovljeno skladno s podatki spisa in med strankama nesporno. Sporna v ponovnem postopku ostaja uporaba prava - 97. in 101. člena ZDoh-2.

10. Po prvem odstavku 97. člena je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se po drugem odstavku tega člena lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. V petem odstavku tega člena sta določeni izjemi pri katerih, ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Po 1. točki petega odstavka 97. člena ZDoh-2, ki je relevantna za odločitev v obravnavani zadevi, se izguba ne more poračunati s pozitivno davčno osnovo, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.

11. Ključno za odločitev v zadevi je torej vprašanje časa pridobitve kapitala po dne 17. 7. 2008 sklenjenih terminskih pogodbah.

12. Skladno s prvim odstavkom 101. člena ZDoh-2 se za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe oziroma dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil. Terminske pogodbe v zvezi z vrednostnimi papirji kot osnovnimi instrumenti, ki jih je mogoče poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom, se po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) uvrščajo med izvedene finančne instrumente. Gre za pogodbe o nakupu oziroma prodaji osnovnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe. Sodišče se strinja s stališčem, da s sklenitvijo terminske pogodbe vrednostni papirji kot osnovni instrument niso pridobljeni. S sklenitvijo pogodbe je pridobljen izvedeni finančni instrument, ki je predmet pravnega prometa in katerega odsvojitev se davčno obravnava po določbah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZDDOIFI) in ne osnovni instrumenti – vrednostni papirji, katerih kasnejša odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDoh-2. Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, je pridobitev delnic posledica izvršitve terminske pogodbe in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Zato se sodišče pridružuje stališču, da so vrednostni papirji pridobljeni z izvršitvijo (realizacijo) terminske pogodbe, da gre torej za drug primer pridobitve iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2. Navedeno po presoji sodišča potrjujejo tudi določbe ZDoh-2, ki urejajo obdavčitev dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic, kot izjemo od splošnega pravila, po katerem se dohodnina ne plača od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (1. točka 32. člena ZDoh-2). V tem, v določbah ZDoh-2 edinem obravnavanem primeru, pa se kot vrednost kapitala ob pridobitvi upošteva vrednost kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma na dan, ko je zavezanec pridobil delnice in ne dan pridobitve pravice do njihovega nakupa.

13. Po 1. točki petega odstavka 97. člena ZDoh-2 se izguba ne more poračunati, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital ali če v tem roku pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala. Izguba se torej ne poračuna v primeru pridobitve nadomestnega kapitala ali v primeru pridobitve pravice do nakupa ali obveznost nakupa nadomestnega kapitala v predpisanem obdobju pred ali po odtujitvi kapitala. V obravnavanem primeru je tožnik ob upoštevanju zavzetega pravega stališča o času pridobitve kapitala delnice pridobil pred potekom 30-dnevnega roka pred oziroma po odsvojitvi kapitala. Dejstvo, da je pred pridobitvijo delnic pridobil obveznost njihovega nakupa, zato po presoji sodišča ne more vplivati na odločitev.

14. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, ki med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 210/2017
• UPRS Sodba I U 608/2020-28
• UPRS Sodba I U 1222/2019-12