UPRS sodba I U 671/2016

Jedro

Po določbah ZTro se glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. 42331-6239/2015-2 z dne 7. 9. 2015 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevek tožeče stranke oziroma njenega pravnega prednika - A. s.p. za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, kot prepozen.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je samostojni podjetnik A. s.p. dne 31. 8. 2015 pri finančnem organu osebno (na naslovu B.) vložil zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje za drugo trimesečje 2015 (april, maj, junij 2015) ter zahtevku priložil 25 kopij računov o nabavi goriva v tem obdobju. V skladu s prvim odstavkom 54.č člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) je v takšnem primeru, kot je obravnavani, kupec upravičen do vračila dela plačane trošarine, pri čemer se po določbah četrtega odstavka 54.č člena zahtevek za vračilo lahko vloži kot mesečni, trimesečni ali letni. Kot zahtevek za koledarsko trimesečje se lahko vloži v šestdesetih dneh po preteku koledarskega trimesečja, v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZUP pa je vloga pravočasno vložena, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok.

3. V konkretnem primeru se je rok za vložitev zahtevka za vračilo za drugo trimesečje 2015 iztekel 29. 8. 2015. Vlagatelj je vlogo za vračilo trošarine oddal osebno 31. 8. 2015 pri finančnem organu, kar je po preteku zakonskega roka in s tem prepozno. Glede na to je prvostopenjski davčni organ sklenil tako, kot sledi iz izreka sklepa.

4. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožeče stranke oziroma njenega pravnega prednika zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa najprej pojasni naravo oziroma vrsto rokov, kot jih obravnava upravno pravo ter poudari, da je po ustaljeni sodni praksi rok iz četrtega odstavka 54.č člena ZTro materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ni pomembno, ali se rok izteče na dan, ko organ ne dela. Sam ZTro pa tudi nima drugačne določbe. Določba drugega odstavka 101. člena ZUP, na katero se sklicuje tožeča stranka, se uporablja le za procesna dejanja in za procesne roke in je zato pri odločanju ni bilo mogoče uporabiti. Dodaja še, da bi tožeča stranka obvarovala svoj materialni rok le z vlogo, ki bi jo organ prejel do izteka roka, oziroma če bi vlogo poslala organu s priporočeno poštno pošiljko še pred iztekom roka.

5. Tožeča stranka (kot univerzalni pravni naslednik vlagatelja zahteve za vračilo) se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo sklepa ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zaradi kršitve 22. in 33. člena Ustave.

6. V tožbi navaja, da se je prvostopenjski davčni organ pri odločanju napačno oprl na 68. člen ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 54.č člena ZTro ter pri tem zavzel napačno pravno stališče glede opredelitve in štetja roka. Sodba Vrhovnega sodišča, ki ima opravilno številko I Up 1324/2004, in sodba Upravnega sodišča U 1948/2003, na kateri se sklicuje davčni organ, ne obravnavata enakega dejanskega in pravnega vprašanja in tudi ne izkazujeta enotne sodne prakse o nobenem vprašanju, ki je pomembno za odločitev v tej zadevi. Nasprotno je davčni organ spregledal sodbo Vrhovnega sodišča I Up 386/2005, ki pa dejansko obravnava enak primer in v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da se po prvem odstavku 68. člena ZUP sicer šteje, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok, vendar pa se v primerih, ko se predpisani rok, tako kot v konkretnem primeru, izteče na soboto, to je na dan, ko se pri organu ne dela, rok na podlagi drugega odstavka 101. člena ZUP izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika.

7. V konkretnem primeru se je šestdesetdnevni rok za vložitev zahtevka za vračilo trošarine sicer res iztekel 29. 4. 2015, ker pa je bila tega dne sobota, bi moral davčni organ v skladu z že navedenim stališčem Vrhovnega sodišča upoštevati, da je rok dejansko iztekel šele s ponedeljkom, to je z dnem 31. 8. 2015, ko je bil pri organu spet delovni dan. V ZTro to vprašanje (teka roka) ni urejeno, ampak v drugem odstavku 62. člena ZTro glede teh vprašanj napotuje na uporabo zakona, ki ureja davčni postopek, to je ZDavP-2. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 pa je glede materialnih rokov določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Enako določa ZUP, ki se na podlagi 2. člena ZDavP-2 uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZDavP-2 ne ureja, v drugem odstavku 101. člena, ki se nanaša na materialne roke. To pa za obravnavani primer pomeni, da je rok iztekel 31. 8. 2015 in ne 29. 8., kot sta napačno ugotovila davčna organa, in da je davčni organ zahtevek za vračilo trošarine dejansko prejel pravočasno.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba je utemeljena.

10. Dejanske okoliščine med strankama niso sporne. Tako ni spora o tem, da je tožnik vložil zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje za drugo trimesečje 2015 na podlagi prvega odstavka 54.č člena ZTro, da je bil zadnji dan predpisanega šestdestdnevnega roka 29. 8. 2015, da je bila ta dan sobota, ko se pri finančnem organu ne dela ter da je tožnik vložil zahtevek prvi naslednji delovnik, to je v ponedeljek 31. 8. 2015. Spora tudi ni o tem, da gre pri predpisanem šetdesetdnevnem roku za vložitev zahtevka za materialni prekluzivni rok in s tem za rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Sporen je tek oziroma potek navedenega roka ter s tem povezano vprašanje pravočasnosti tožnikove vloge za vračilo trošarine.

11. Pri tem v načelu velja, da je vloga pravočasna, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok (68. člen ZUP). Drugačnih določb o teku oziroma poteku omenjenega šestdesetdnevnega roka, kot pravilno ugotavlja že drugostopenjski davčni organ, ZTro ne vsebuje. Pravilno je po presoji sodišča tudi stališče druge stopnje, da se določba drugega odstavka 101. člena ZUP, na katero se tožnik sklicuje v tožbi, uporablja samo za procesna dejanja in za procesne roke in da je zato pri odločanju ni bilo mogoče uporabiti. Pač pa ima po presoji sodišča prav tožnik, ko navaja, da se po določbah ZTro glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 pa je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika.(1) Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja. To pa potem za obravnavani primer dejansko pomeni, da je predpisani šestdesetdnevni rok iztekel na ponedeljek 31. 8. 2015 in da je bil torej zahtevek za vračilo trošarine vložen pravočasno.

12. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči.

13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

14. Sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

---------------

opomba (1) : To pravilo glede na sistematiko ZDavP-2 velja tako za primere, v katerih mora davčno obveznost izpolniti zavezanec za davek, kot tudi za primere, ko mora davčni organ vrniti preveč plačani davek. - Več o tem in o razlogih za posebno ureditev teka in izteka materialnih rokov v davčnem postopku glej v dr. Tone Jerovšek idr., Zakon o davčnem postopku s komentarjem, Davčni inštitut, Ljubljana 2008, str. 114 in 115.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 1324/2004
• sodba I U 1194/2013
• UPRS sodba I U 1614/2014