UPRS sodba II U 235/2016

Jedro

Tudi po opravljeni ustni obravnavi je meja ostala sporna. Zato je prvostopni upravni organ pravilno pozval tožečo stranko, da sproži sodni postopek ureditve meje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Po odločitvi, ki v tem upravnem sporu ni izpodbijana, da se postopek ureditve delov mej med parc. št. 1018/2 k.o. ... ter sosednjimi parc. št. 13/4, 13/7, 13/8 in 13/9 k.o. ... in št. 473 k.o. ..., ki je bil prekinjen s sklepom z dne 23. 4. 2013, nadaljuje, je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da so deli mej med zgoraj navedenimi parcelami urejeni in meje potekajo po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu. Iz obrazložitve izhaja, da so na območni Geodetski upravi Slovenj Gradec A.A., B.B. in Občina C. dne 27. 2. 2006 vložili zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in vpisa novih parcel in njihovih mej, priložen pa je bil tudi elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje D. d.o.o., ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev. Elaborat je potrdil odgovorni geodet E.E. Mejna obravnava je bila izvedena 2. 11. 2005, 19. 11. 2005, 23. 11. 2005, 24. 11. 2005 in 19. 12. 2005. Tožnika, ki sta lastnika parcele št. 473 k.o. ..., se na mejni obravnavi s potekom meje nista strinjala, zato je bila dne 6. 6. 2006 izvedena ustna obravnava. Na ustni obravnavi se F.F. z mejo ni strinjala, G.G. pa se obravnave ni udeležil. Glede na to sta bila tožnika v skladu z 29. členom ZENDMPE pozvana k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Ker tega v predpisanem roku nista storila, kot je razvidno iz dopisa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 9. 8. 2006, se po določilu petega odstavka 29. člena ZENDMPE šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Glede na to je prvostopni organ izdal izpodbijani upravni akt.

2. Tožnika sta se zoper njega pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pojasnilo je, da je bilo v obravnavani zadevi odločeno na podlagi ZENDMPE, katerega je treba uporabiti glede na določbo drugega odstavka 162. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). V obrazložitvi so navedene okoliščine v zvezi s potekom postopka, ki zadevajo druge udeležence oziroma lastnike drugih zemljišč, zlasti H.H., ki je pri pristojnem sodišču sprožil sodni postopek za ureditev meje, zaradi česar je bil predmetni postopek, tudi v delu, ki se nanaša na tožeči stranki, prekinjen. Po zaključku sodnega postopka se je predmetni postopek nadaljeval. Ugotovljeno je bilo, da se tožnika nista strinjala s potekom meje označene na mejni obravnavi, soglasje o tem pa tudi na mejni obravnavi ni bilo doseženo, zato je prvostopni organ tožnika v skladu z 29. členom ZENDMPE pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje, česar pa nista storila. Glede na to je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZENDMPE pravilno izdal izpodbijano odločbo.

3. Drugostopni organ še dodaja, da sta tožnika lastnika samo parcele št. 473 k.o. ... in tako kot stranki nastopata zgolj v delu, kolikor se izpodbijani sklep in odločba nanašata na meje navedene parcele, glede ostalega dela pa procesnega položaja stranke nimata. Glede na to pritožbeni upravni organ njunih navedb, ki zadevajo druga zemljišča ni mogel upoštevati. Drugostopni organ kot neutemeljene in pavšalne zavrača pritožbene očitke o pristranskosti odgovornega geodeta E.E. in prvostopnega upravnega organa, saj niso podkrepljeni z dokazi. Zgolj dejstvo, da se tožnika ne strinjata z elaboratom in odločitvijo prvostopnega organa pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost predmetnega postopka in izpodbijane odločbe. Po 15. členu ZENDMPE je možno v upravnem postopku urediti meje le, če se lastniki s potekom meje, označene z mejniki, strinjajo in če nesporno pokazana meja ne odstopa od katastrske meje upoštevaje stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Če so meje sporne, ali če odstopajo od katastrskih, potem v upravnem postopku ureditev meje ni možna, ampak je to mogoče doseči le v sodnem postopku. Glede na to sta bila tožnika pravilno pozvana k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje in opozorjena na posledice, če v postavljenem roku tega ne bosta storila.

4. Ministrstvo tudi pojasnjuje, da ne drži pritožbena trditev, da tožnika poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje nista prejela, saj iz upravnega spisa izhaja nasprotno. Pritožnika se od dneva vročitve poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje o tem nista izjavila, čeprav sta bila k temu pravilno pozvana, zato šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Fikcija o soglasju tožnikov k sporni meji in s tem podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je nastopila zato, ker tožnika potem, ko s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, nista soglašala, nista sprožila sodnega postopka za ureditev meje.

5. Tožnika se s takšno odločitvijo nista strinjala, zato sta vložila tožbo v upravnem sporu. Zatrjujeta, da so bila v zadevi bistveno kršena pravila upravnega postopka nepravilno pa je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo. Tožnika ponovno navajata, da nista bila pozvana k sprožitvi spornega postopka in zatrjujeta nepravilnosti pri izdelavi elaborata, ki ga je izdelal geodet E.E. Zatrjujeta, da sta bila izigrana zaradi prijateljskih povezav ostalih udeležencev v postopku in da bi moral biti geodet E.E. izločen iz postopka zaradi pristranosti. Ponovno navajata, da se s potekom urejene meje nista nikoli strinjala. Zahtevata, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj ju zasliši kot stranki, da bosta lahko pojasnila vse postopkovne nepravilnosti. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba je bila vročena v odgovor tudi Jožici in Milanu Vrhovniku ter Občini Dravograd, ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadete stranke v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odgovor pa na tožbo pa je vložila samo Občina Dravograd. V odgovoru na tožbo se zavzema za njeno zavrnitev, saj je bila izpodbijana odločitev pravilno in zakonito sprejeta na podlagi pravilno izvedenega postopka upoštevajoč določila ZENDMPE in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Povzema potek obravnavanega postopka in meni, da tožnika v svoji tožbi nista navedla ničesar, kar bi kazalo na njegovo nepravilnost oziroma nepravilnost izpodbijane odločbe. Izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni potrebna glede na določila 51. člena ZUS-1, saj so bil vsi potrebni dokazi pravilno izvedeni v upravnem postopku, za odločitev pa je bistveno, da tožeči stranki v skladu s pozivom Območne geodetske uprave Slovenj Gradec nista sprožili postopka pred sodiščem. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. Kot pravilno ugotavljata upravna organa, je v predmetni zadevi v skladu z drugim odstavkom 162. člena ZEN treba uporabiti ZENDMPE. Ta določa, da se meje po tem zakonu urejajo v upravnem postopku ureditve meje, strokovna podlaga pa je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Meja se uredi na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra (15. člen ZENDMPE). V postopku ureditve meje se ureja celotna meja med dvema parcelama ali del te meje, lahko pa se urejajo tudi meje med več parcelami (16. člen ZENDMPE). Postopek se začne na zahtevo lastnika (prvi odstavek 17. člena ZENDMPE). Zahtevi je potrebno priložiti elaborat ureditve meje (prvi odstavek 19. člena ZENDMPE). Elaborat ureditve meje izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZENDMPE). Vsebuje prikaz meje, kot so jo prikazali lastniki (pokazana meja), in zapisnik mejne obravnave. Če pokazana meja odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra, vsebuje elaborat tudi prikaz poteka katastrske meje (tretji odstavek 19. člena ZENDMPE). Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje pri geodetski upravi (20. člen ZENDMPE). Na mejno obravnavo je treba povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja (tretji odstavek 20. člena ZENDMPE).

11. Na mejni obravnavi lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi meja, ki se ureja (prvi odstavek 21. člena ZENDMPE). Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, mora geodet lastnike na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot dokončne vpisati meje, ki odstopa od katastrske meje. Pri tem jim mora pokazati potek katastrske meje in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov (tretji odstavek 21. člena ZENDMPE). Če lastniki ne soglašajo o poteku meje, geodet izmeri in prikaže v elaboratu potek meje, kot so jo pokazali posamezni lastniki, z mejniki pa označi tisto pokazano mejo, ki ne odstopa od katastrske meje. Če so vsi lastniki pokazali mejo, ki odstopa od katastrske meje, geodet z mejniki označi katastrsko mejo (peti odstavek 21. člena ZENDMPE).

12. Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopka ureditve meje najprej preizkusi ali je ta v skladu z določbami 25. člena ZDENDMPE. Nato, če zahteve za uvedbo postopka ureditve meje ne zavrže oziroma zavrne, povabi lastnike, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. To vabilo se vroči po določbah ZUP (prvi odstavek 26. člena ZENDMPE). Če se katerikoli lastnik s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ne strinja, opravi geodetska uprava ustno obravnavo v uradnih prostorih, če oceni, da je potrebno, pa jo lahko opravi tudi na kraju samem. Na to ustno obravnavo se vabijo lastniki parcel, katerih meje so sporne (27. člen ZENDMPE).

13. Če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter priložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka (prvi odstavek 29. člena ZENDMPE). Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožijo sodnega postopka (drugi odstavek 29. člena ZENDMPE). Če se poziv iz prvega odstavka tega člena vroča, mora biti vročen po pravilih ZUP, pri čemer je treba v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali geodetski upravi, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje (tretji odstavek 29. člena ZENDMPE). Če geodetska uprava v roku iz prvega odstavka tega člena ne prejme dokazila o sprožitvi sodnega postopka, preveri pri pristojnem sodišču ali je bil ta sprožen (četrti odstavek 29. člena ZENDMPE). Če sodni postopek ni bil sprožen, šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave (peti odstavek 29. člena ZENDMPE). Nato geodetska uprava o ureditvi meje odloči z odločbo (32.člen ZENDMPE). Če se sproži sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek ureditve meje po tem zakonu ustavi (šesti odstavek 29. člena ZENDMPE).

14. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba pravilno izdana po v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili izvedenem postopku in na pravilno uporabljeni materialnopravni podlagi. Glede na to, da je tudi po opravljeni ustni obravnavi (27. in 28. člen ZENDMPE) meja ostala sporna, je prvostopni upravni organ pravilno pozval tožečo stranko, da sproži sodni postopek ureditve meje.

15. V zadevi ni sporno, da tožnika tega postopka nista sprožila, v tožbi pa zatrjujeta, da k temu nista bila pozvana. Takšna trditev je v nasprotju s podatki spisa, iz katerih nedvoumno izhaja, da sta bila poziva o sprožitvi sodnega postopka o ureditvi meje, izrecno označena z navedbo, da gre za takšen poziv, tožečima strankama vročena v skladu z določbami ZUP. To je poziv z dne 7. 6. 2006 z naslovom „Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje“, s katerim sta bila tožnika seznanjena s stanjem zadeve in tem, da meje tudi po ustni obravnavi ostajajo sporne. Pri tem sta bila opozorjena na določila 29. člena ZENDMPE in na posledice, če sodnega postopka ne bosta sprožila. Ta poziva sta bila tožnikoma vročena v skladu z določbami ZUP o osebnem vročanju. Ker tožnikoma pošiljke na njunem naslovu ni bilo mogoče osebno vročiti, kot to določa prvi odstavek 87. člena ZUP, je vročevalec pustil v hišnem predalčniku sporočilo, kje se pošiljka nahaja in da jo morata naslovnika prevzeti v roku petnajst dni (tretji odstavek 87. člena ZUP). V tej zadevi je bil vsak od tožnikov o prispeli pošiljki seznanjen dne 8. 6. 2006.

16. Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko jo naslovnik prevzame, če pa tega v roku 15 dni ne stori, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku roka vročevalec pusti pošiljko v predalčniku (četrti odstavek 87. člena ZUP). Tudi v obravnavani zadevi tožnika te pošiljke nista prevzela, zato velja vročitev za opravljeno dne 23. 6. 2006.

17. Glede na zgoraj navedeno tožnika s tožbeno trditvijo, da poziva k sprožitvi sodnega postopka nista prejela, ne moreta biti uspešna. Tožnika pa tudi z drugimi tožbenimi navedbami ne moreta omajati pravilnosti izpodbijane odločitve. V tožbi sicer predlagata svoje zaslišanje, vendar sodišče ocenjuje, da izvedba tega dokaza ne bi pripeljala do drugačne odločitve. Bistveno za odločitev namreč je, da tožnika, sodnega postopka ureditve meje nista sprožila, ta okoliščina pa med strankama ni sporna in tožnika tudi sama v tožbi ne zatrjujeta drugače. Okoliščine o vročitvi poziva za sprožitev postopka pa so nedvoumno razvidne iz v spisu nahajajočega se dopisa s priloženima vročilnicama. Ker predlagani dokaz po zaslišanju tožnikov ne bi mogel pripeljati do drugačne odločitve in torej za odločitev ni pomemben, sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave ni sledilo. Sodišče namreč v skladu s citiranim določilom tudi v primeru, ko je dejansko stanje med strankama sporno, odloči brez glavne obravnave, če predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.

18. Po obrazloženem so tudi ostale tožbene navedbe neupoštevne, saj je tožeča stranka imela možnost svoje interese zavarovati v sodnem postopku, pa tega ni storila.

19. Glede na zgoraj obrazloženo je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Stroške je v predmetni zadevi priglasila Občina C., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V tem postopku je sodelovala na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo pa so potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča prizadeta stranka takšnih navedb v odgovoru na tožbo ne navaja. V odgovoru na tožbo se namreč strinja z izpodbijano odločitvijo in povzema potek postopka. Po obrazloženem prizadeta stranka do povrnitve stroškov ni upravičena, zato je sodišče o stroških odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 367/2016-19
• UPRS sodba I U 1076/2012
• UPRS sodba I U 1373/2012