UPRS sodba II U 92/2016

Jedro

Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.

V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila vlogo tožnice za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep A - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe in odločila še, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

2. Iz uvoda in obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica oddala vlogo na javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka (Uradni list RS, št. 39/15, v nadaljevanju javni poziv), za zgoraj navedeni ukrep. Javni poziv v 1. točki določa, da so predmet in namen javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe starejših stanovanjskih stavb na posameznih območjih, ki so zaradi prekomerne onesnaženosti zraka s PM10 uvrščena v razred največje obremenjenosti. V 4. a) točki javni poziv določa, da je nova naložba zgolj tista naložba v stanovanjski stavbi, ki se bo začela izvajati šele po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu. Iz tretjega odstavka 4. b) točke nadalje izhaja, da mora biti vloga oddana pred pričetkom del za izvedbo naložbe, ki je predmet tega javnega poziva. V drugem odstavku 4. f) točke je navedeno, da lahko naložbo vgradnje toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. S poročilom o ugotovitvah št. 36010-322/2015-3 z dne 10. 11. 2015, izdanim na podlagi tretjega odstavka 9. člena in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je bila vlagateljica o navedenih ugotovitvah tudi seznanjena in se je do predmetnega poročila pisno opredelila z dopisom poslanim s priporočeno pošto dne 20. 11. 2015 s št. 36010-322/2015-4 in po elektronski pošti z dne 26. 11. 2015 št. 36010-322/2015-5.

3. Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da predmetna stavba na parc. št. 518/5 k.o. ..., leži v Občini Zgornja Kungota, ki ne sodi v območje, ki ga javni poziv določa kot območje, ki je zaradi prekomerne onesnaženosti zraka s PM10 uvrščeno v razred največje obremenjenosti. Iz vpogleda seznama ustreznih toplotnih črpalk na spletni strani Eko Sklada je bilo ugotovljeno, da toplotna črpalka VITOCAL 200-S AWB-AC 201.C13 ni hermetično zaprta. Po pregledu evidence pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO je bilo nadalje ugotovljeno, da izvajalec A.A. s.p., na dan 30. 10. 2015 ni naveden v evidenci pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO. Zato je toženka zaključila, da pogoji za dodelitev zaprošene spodbude po tem javnem pozivu niso izpolnjeni.

4. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je imela toženka objavljena dva javna poziva, in sicer javni poziv 33SUB-OB15 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka in javni poziv 29SUB-OB15 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb. Razlika med obema razpisoma je samo v tem, da je po javnem pozivu 33SUB-OB15 treba, da se naložba izvrši na območju, ki ga javni poziv določa kot območje prekomerne onesnaženosti zraka. V ostalem sta javna poziva povsem enaka. Za oba navedena poziva je bilo treba izpolniti in oddati vlogo na posebnem obrazcu, ki sta si razen naslova obrazca povsem enaka. Po mnenju tožnice to pomeni, da ni razlike med vsebino vloge po pozivu 33SUB-OB15 in po pozivu 29SUB-OB15. Tožnica nadalje navaja, da ji je vlogo za prijavo na razpis posredovalo podjetje B. d.o.o. iz Maribora, ki je tudi prodajalec in zastopnik za prodajo toplotnih črpalk in ostalih proizvodov blagovne znamke X. kakršno ji je v svojo stavbo vgradila tožnica. Tožnica ni vedela, da obstajata dva javna poziva, s strani podjetja B. pa ji je bilo predstavljeno, da toplotna črpalka, ki jo prodajajo ustreza vsem pogojem za pridobitev nepovratne finančne spodbude pri toženki in da je treba izpolniti vlogo, ki so ji jo izročili ter jo poslati toženki, kar je tožnica tudi storila. Tožnica je v zmoti izpolnila in vložila vlogo na obrazcu 33SUB-OB15 namesto na obrazcu 29SUB-OB15, ker ji je bilo s strani strokovnjakov naročeno naj izpolni in odda vlogo na takšnem obrazcu. Tožnica je po prejemu poročila toženke z dne 10. 11. 2015 svojo vlogo pisno popravila na način, da je predložila kopijo računa A.A. s.p., št. 59/2015 iz katerega izhaja, da je freonsko povezavo ter zagon opravljal pooblaščeni izvajalec C.C. s.p., ki je vpisan pod evidenco ARSO pod št. ..., ni pa vedela zakaj ne sodi v območje prekomerne onesnaženosti. Po telefonskem pogovoru z delavko toženke je ugotovila, da je vlogo dala na napačnem obrazcu. Delavka toženke ji je tudi pojasnila, da ni treba da izpolni obrazec 29SUB-OB15, ker bo njeno vlogo nadalje obravnavala pravna služba. Podjetje B. d.o.o. je toženki posredovalo izjavo po elektronski pošti dne 26. 11. 2011 (pravilno 2015) iz katere izhaja, da je bila vloga poslana na napačnem obrazcu zaradi krivde tega podjetja.

5. Toženka v obrazložitvi odločbe ni pojasnila, zakaj vloge ni obravnavala po pogojih javnega poziva 29SUB-OB15, ko pa je očitno, da je tožnica tako pisno kot tudi ustno zahtevala, da se njena vloga obravnava po tem pozivu. S tem toženka ni spoštovala določbe 141. člena ZUP. Tožnica meni, da bi toženka morala kljub temu, da je bila vloga vložena na napačnem obrazcu, vlogo tožnice glede na njeno ustno in pisno popravo obravnavati po javnem pozivu 29SUB-OB15 in bi morala njeni vlogi ugoditi. Glede ustreznosti izvajalca oziroma podizvajalca pa tožnica v tožbi pojasnjuje, da je v svoji dopolnitvi vloge dne 18. 11. 2015 posredovala račun A.A. s.p. št. 59/2015 iz katerega izhaja, da je freonsko povezavo ter zagon opravljal pooblaščeni izvajalec C.C. s.p., ki je vpisan pod evidenco ARSO pod št. ... Ker je bil imenovani podizvajalec glavnega izvajalca in izvajal dela vgradnje toplotne črpalke, je tako zadoščeno tudi temu pogoju javnega razpisa in je dejansko stanje v izpodbijani odločbi tožene stranke zmotno ugotovljeno. Iz razpisa objavljenega na spletnih straneh toženke je razvidno, da bi tožeča stranka morala prejeti nepovratna sredstva za toplotno črpalko zrak - voda v višini 25 % investicije, vendar največ 1.000,00 EUR. Zato je tožnica upravičena do izdaje odločbe o prejemu nepovratnih sredstev v višini 1.000,00 EUR. Sklepno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni ter tožnici prizna in izplača nepovratna finančna spodbuda v višini 1.000,00 EUR. Podrejeno pa, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi z učinkom odprave in vrne v ponovno odločanje toženki, v vsakem primeru pa ji prizna stroške postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe v zvezi s tožbenimi ugovori pa pojasnjuje, da je toženka v času oddaje vloge tožnice, torej 4. 8. 2015 imela odprtih več javnih pozivov. Javna poziva 29SUB-OB15 in 33SUB-OB15 nista identična kot navaja tožnica, razlika med obema je v virih sredstev - sredstva iz javnega poziva 29SUB-OB15 se zagotavljajo s prispevkom na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti, ki bremeni daljinsko toploto, električno energijo ter trdna, tekoča in plinasta goriva, sredstva iz javnega poziva 33SUB-OB15 pa se zagotavljajo na podlagi Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016. Prav tako je razlika med obema javnima pozivoma tudi višina nepovratne finančne spodbude, poleg tega pa javni poziv 33SUB-OB15 izključno velja le za starejše stanovanjske stavbe in le za naložbe, ki se izvedejo v stavbah na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, to je na območjih Občin Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Zagorje. Tožnica je s svojo vlogo z dne 4. 8. 2015 jasno izrazila voljo, da želi kandidirati na javnem pozivu 33SUB-OB15. Z vročitvijo poročila o ugotovitvah z dne 11. 11. 2015 je bila tožnica seznanjena, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nepovratne finančne spodbude, in sicer ker je naložbo gradnje toplotne črpalke (ki ni bila hermetično zaprta), izvedel izvajalec oziroma podizvajalec, ki ni vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, kot določa javni poziv. Prav tako je bila tožnica s poročilom seznanjena, da je kandidirala na javnem pozivu, ki velja le za stavbe, ki se nahajajo na območjih zgoraj navedenih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka in da bo njena vloga zavrnjena iz razloga, ker se stavba v katero se je vgradila toplotna črpalka, ne nahaja na zgoraj navedenem območju.

7. Uslužbenka toženke je tožnici pojasnila, da je bil javni poziv 29SUB-OB15 v času, ko sta se pogovarjali še odprt, vendar samo ob predpostavki, da naložba še ni bila zaključena, kar je bilo tožnici v telefonskem razgovoru tudi pojasnjeno. V javnem pozivu 29SUB-OB15 je namreč določen pogoj, da mora biti vloga oddana pred pričetkom del za izvedbe naložbe, ki je predmet javnega poziva, povedano drugače, nepovratna finančna spodbuda ne more biti dodeljena za naložbe, za katere se šele po izvedbi del zaprosi za sredstva. Iz računa št. 59/2015 z dne 18. 9. 2015, ki ga je toženka prejela 2. 10. 2015 in iz katerega je razviden datum opravljene storitve - 18. 9. 2015 - obrazec izjava o zaključku naložbe, na katerem je navedeno, da je bila dne 18. 9. 2015 zaključena naložba ter fotografije delujoče toplotne črpalke, torej je bila naložba zaključena 18. 9. 2015, zato tožnici tudi ni bilo svetovano, naj odda novo vlogo na javni poziv 29SUB-OB15. Glede navedb tožnice, da naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker naj bi naložbo izvedel C.C. s.p., pa toženka v odgovoru na tožbo ugotavlja, da iz dokumentacije, ki jo je tožnica predložila vlogi, to ni izhajalo. Iz dokumentacije je jasno izhajalo, da je vgradnjo toplotne črpalke izvedel A.A. s.p. Po mnenju toženke ima dokumentacija, ki jo je tožnica skupaj z vlogo predložila večjo dokazno vrednost kot skoraj povsem identičen račun št. 59/2015 z dne 18. 9. 2015 s pripisom datuma opravljene storitve - 18. 9. 2015 izvajalca A.A. s.p. ki je bil predložen toženki naknadno po seznanitvi tožnice s poročilom o ugotovitvah. Naknadno predloženemu računu je namreč le dodan pripis, da je freonsko povezavo za vgrajeno toplotno črpalko in zagon opravljal pooblaščeni izvajalec C.C. s.p., ki je vpisan v evidenco ARSO pod št. ... Toženka meni, da naknadno predloženi račun ne izkazuje dejanskega stanja in da bi bil lahko izdan le za namen pridobitve nepovratne finančne spodbude. Toženka poudarja, da dokumenta izjava C.C. ter delovni nalog, ki jo tožnica prilaga tožbi, iz katerih naj bi po navedbah tožnice izhajalo, da naj bi toplotno črpalko vgradil C.C. s.p., nista bila predložena toženki v postopku pred izdajo odločbe, zato toženka predlaga, da sodišče navedenih dokaznih predlogov v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne izvede, saj je imela tožnica možnost navajati in predlagati izvedbo teh dokazov že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške toženke v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Odgovor toženke na tožbo je bil posredovan tožnici.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Toženka je za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge in se sodišče z njimi strinja ter jih posebej, na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja. Glede tožbenih navedb pa sodišče še dodaja:

11. V predmetni zadevi je sporna odločitev toženke, ki je zavrnila vlogo tožnice na obravnavanem javnem pozivu za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep gradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe. Iz točke 1 javnega poziva jasno izhaja, da je predmet in namen javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe starejših stanovanjskih stavb katerih namen je poleg zmanjšanja rabe energije tudi zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka s PM 10 na območjih Republike Slovenije - na območjih občin Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Zagorje, ki so uvrščena v razred največje obremenjenosti in za katere je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o načrtu za kakovost zraka. V obravnavanem primeru gre za investicijo - vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ki pa ne sodi v območje iz točke 1 javnega poziva, saj leži v občini Zgornja Kungota. Ta ugotovitev je nesporna.

12. V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO in mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec. Tožnica je po tem, ko je prejela poročilo, toženki posredovala popolnoma enak račun kot ga je priložila izjavi o zaključku naložbe, s tem, da je bilo na računu dopisano, da je feronsko povezavo za vgrajeno toplotno črpalko in zagon upravljal pooblaščeni izvajalec C.C. s.p., ki je vpisan v evidenco ARSO. Sodišče se tudi v tem delu pridružuje razlogom, s katerimi je ta dokaz zavrnila že toženka, saj tudi po mnenju sodišča zgolj dopis besedila na že izdanem in predloženem računu brez kakršnihkoli drugih dokazov, po tem, ko je bila tožnica opozorjena na te pomanjkljivosti, ne more biti zadosten dokaz, da je vgradnjo toplotne črpalke dejansko opravljal pooblaščeni izvajalec. Tako je glede teh dveh tožbenih ugovorov mogoče zaključiti, da sta neutemeljena in da je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena.

13. Glede tožbenega ugovora, da je tožnica v zmoti izpolnila in vložila vlogo na obrazcu 33SUB-OB15 namesto na obrazcu 29SUB-OB15, pa sodišče ugotavlja, da je iz upravnih spisov, to je iz vloge, ki jo je izpolnila in podpisala tožnica, nedvomno izhaja, da kandidira za nepovratne finančne spodbude na podlagi javnega razpisa št. 33SUB-OB15. Zato je upravni organ pravilno odločal o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za omenjeni ukrep. Tožnica je svoj zahtevek zelo jasno postavila, to je na predpisanem obrazcu iz katerega je že v uvodu razvidno na katere naložbe se nanaša.

14. Sodišče še dodaja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar (4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana. Prvostopni organ v takem postopku ocenjuje popolnost vloge prijavitelja na razpis, pri čemer odloča enostransko oziroma v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sam pripravil.

15. Kolikor je tožnica vlogo izpolnila na podlagi nasveta prodajalca, pri katerem je toplotno črpalko kupila, sodišče pripominja, da gre v takem primeru za razmerje med kupcem in prodajalcem in ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Razen tega tudi sodišče po pregledu obeh javnih pozivov v Uradnem listu RS, št. 39 in 28 iz leta 2015 ugotavlja, da javna poziva nista enaka kot to navaja tožnica, ampak gre za različne javne pozive, na kar je opozorila tudi toženka v odgovoru na tožbo. Zato toženka tudi zgolj na podlagi ustne zahteve, pravilno ni štela, da je tožnica spremenila svojo zahtevo, saj bi morala v primeru, da je želela, da se njena zahteva obravnava po drugem javnem pozivu, vložiti zahtevo na obrazcu, ki ga določa javni poziv, česar pa ni storila. V takem primeru bi upravni organ odločal o obeh vloženih zahtevah.

16. Ker tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba IV U 21/2016
• sodba II U 257/2012
• UPRS sodba I U 1072/2014