UPRS sodba II U 40/2017

Jedro

Regres in vračilo davka predstavljata neperiodični dohodek, ki ga je treba upoštevati v smislu 23. člena ZSVarPre.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 95/2015 z dne 23. 6. 2016 z utemeljitvijo, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev utemeljuje na podlagi določb 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki določa, da je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju materialnega položaja dolžan ugotovitvi tudi ali mesečni dohodek prosilke oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno naša 292,56 EUR. V takem primeru se namreč na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP šteje, da bi bilo socialno stanje prosilke in njene družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo in je torej upravičena do brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je ugotovil, da je tožeča stranka prijavljena v samostojni gospodinjski skupnosti in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v zvezi s 14. členom ZBPP šteje kot samska oseba. Iz predloženih kopij plačilnih list ter izpisa obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb FURS, pridobljenih na podlagi elektronske poizvedbe, izhaja, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejemala plačo v povprečni mesečni višini 507,32 EUR, da je v navedenem obdobju prejela še regres v višini 664,21 EUR ter vračilo davka s strani FURS v višini 453,69, EUR. Navedena prejemka v smislu 23. člena ZSVarPre predstavljata občasna, neperiodična dohodka in se upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Za prejeti prosilkin regres je tako treba upoštevati znesek regresa v višini 75,12 EUR kot povprečni mesečni dohodek, za prejeto vračilo davka pa znesek v višini 4,95 EUR kot povprečni mesečni dohodek. Na podlagi navedenega tako organ ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilke 587,39 EUR, kar presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 585,12 EUR in zato prosilka ne izpolnjuje premoženjskega (finančnega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in vztraja, da dohodnina za leto 2015, ki ji je bila vrnjena ne predstavlja dohodka, temveč gre za vračilo preveč plačane dajatve. Gre za vračilo dohodka, ki je bil enkrat že vštet kot dohodek in ga je tožeča stranka dobila vrnjenega na podlagi odločbe z dne 31. 5. 206, torej izven trimesečnega obdobja relevantnega za ugotavljanje premoženjskega oz. materialnega položaja v obravnavani zadevi. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožeči stranki brezplačna pravna pomoč dodeli oz. podredno, da s zadeva vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je bila sprejeta v ponovljenem postopku na podlagi sodbe naslovnega sodišča opr. št. II U 432/2016 z dne 7. 12. 2016. S citirano sodbo je sodišče tožbi prosilke ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek iz razloga, ker tožena stranka pri izračunu prejetega regresa in vračila davka (dohodnine) ni upoštevala 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po citirani določbi se višina navedenih mesečnih prejemkov upošteva le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0.5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

6. Sodišče ugotavlja, da je v ponovljenem postopku tožena stranka z izpodbijano odločbo določbo 23. člena ZSVarPre uporabila pravilno in tako regres kot tudi vračilo davka pravilno upoštevala pri ugotavljanju finančnega oz. materialnega položaja tožeče stranke. Regres je tako upoštevan v višini 75,12 EUR na mesec, davek oz. vračilo dohodnine pa v višini 4,95 EUR na mesec. Upoštevaje podatek, da znaša povprečna višina plače v relevantnem obdobju 507,32 EUR, je tako pritrditi ugotovitvi tožene stranke, da povprečni mesečni dohodek tožnice znaša 587,39 EUR in presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (585,12 EUR). Glede na to, da je sodišče že v citirani v sodbi pritrdilo stališču tožene stranke, da regres in vračilo davka predstavljata neperiodični dohodek, ki ga je potrebno upoštevati v smislu 23. člena ZSVarPre, je zato izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

7. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da vračilo dohodnine ne predstavlja dohodka, ki bi se naj upošteval pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja tožeče stranke.

8. Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 432/2016
• UPRS Sodba I U 39/2018-7
• UPRS Sodba I U 2825/2017-6