UPRS sodba II U 253/2016

Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, št. 06122-1288/2015/12 z dne 24. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožnikoma naloženo, da takoj ustavita gradnjo lesenega svinjaka v tlorisni izmeri 4 x 5 m na zemljišču s parc. št. 676/1 in 676/2 k.o. … (1. točka izreka) in da v roku treh mesecev po vročitvi te odločbe navedeni objekt odstranita in vzpostavita zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Za predmetno gradnjo so bile določene prepovedi, navedene v 4. točki izreka izpodbijane odločbe. Tožnika sta se zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z v uvodu navedeno odločbo 4. točko izreka prvostopne odločbe odpravilo in jo nadomestilo z novo 4. točko glede prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) tako, da se le-te nanašajo samo na tista dejanja, ki predstavljajo izvrševanje pravic in obveznosti inšpekcijskega zavezanca, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo.

2. Iz ugotovitev obeh upravnih organov izhaja, da sta tožnika investitorja na zgoraj navedenem zemljišču zgrajenega lesenega svinjaka tlorisnih dimenzij 6 x 5 m, ki se uporablja za vzrejo svinj, ob njem pa je lesena shramba tlorisnih dimenzij 4 x 5 m. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno za gradnjo skednja v tlorisni velikosti 15 x 8 m, lociranega na lokaciji, kjer je zgrajen obravnavani svinjak (gradbeno dovoljenje Upravne enote Maribor, št. 351-1513/2009-3 (7106) z dne 16. 12. 2009 za gradnjo nezahtevnega objekta). Glede na to, da tožnika nimata gradbenega dovoljenja (v skladu s 3. členom ZGO-1 in Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost) oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del (po 51. in 62. členu do 31. 12. 2002 veljavnem Zakonu o urejanju prostora in drugih posegov v prostor - v nadaljevanju ZUN) za svinjak, je bil tožnikoma izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1, to je inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje.

3. Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navajata, da je napačna ugotovitev, da za predmetni objekt tožeča stranka nima gradbenega dovoljenja, saj je, kot je navedeno tudi v izpodbijani odločbi, za predmetni objekt gradbeno dovoljenje pridobljeno. Pri tem ni bistveno, ali se ta objekt v celoti uporablja kot skedenj oziroma shramba, ali pa kot svinjak, saj je bistveno, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano. Sicer pa glede na dejansko stanje glede izmer objekta, ki se uporablja kot svinjak, gradbeno dovoljenje ne bi bilo niti potrebno. Razen tega tožeča stranka navaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti, saj gre za enoten objekt in ne za dva objekta, del tega pa se uporablja kot svinjak. Čez celoten objekt je nameščena streha, odstranitev svinjaka pa bi pomenila porušitev celotnega objekta. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče sicer nima pomislekov glede ugotovitev iz izpodbijanih upravnih aktov, da je bila za gradnjo svinjaka, kot je obravnavani, potrebna pridobitev upravnega dovoljenja, to je odločbe o dovolitvi priglašenih del, po določbah do 31. 12. 2002 veljavnega ZUN, oziroma gradbeno dovoljenje po sedaj veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki določa, da je za svinjak do 100 m2 treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. V tem delu sodišče sledi razlogom, navedenim v prvostopni in drugostopni odločbi, in jih povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Vendar pa upravna organa pri izpodbijani odločitvi nista upoštevala, da tožnika imata gradbeno dovoljenje za gradnjo na predmetnem zemljišču, vendar za gradnjo skednja pod pogoji, navedenimi v gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta, ki ga je dne 16. 12. 2009 izdala Upravna enota Maribor pod št. 351-1513/2009-3 (7106). Dejstvo, da imata tožnika na tem zemljišču svinjak, pa kaže na to, da gre za rabo objekta v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja.

7. Nedovoljena gradnja je lahko nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja (12.1.točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Neskladna gradnja pa pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določeni z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

8. Glede na dejanske ugotovitve upravnih organov in citirane določbe ZGO-1, v obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak, torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju.

9. Inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji določa 153. člen ZGO-1. V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena ZGO-1). Investitor gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in je zato pristojen gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 153. člena ZGO-1).

10. Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju (tretji odstavek 153. člena ZGO-1).

11. V predmetni zadevi je zaradi napačnega zaključka, da gre za nelegalno gradnjo, inšpektor izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, namesto pravilno po 153. členu ZGO-1. Zaradi napačne uporabe materialnega prava, je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) o zadevi ponovno odločiti upoštevajoč zgoraj navedena zakonska določila.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

13. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 43/2016
• UPRS sodba I U 650/2015
• UPRS sodba I U 1942/2013