UPRS sodba II U 52/2017

Jedro

Zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pomoči odvetnika v postopku opr. št. I Kpr 23328/2015. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP zaključil, da iz listinskih dokazil v spisu izhaja, da premoženje tožeče stranke presega 14.042,88 EUR, kar po določbi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) izključuje njeno pravico do BPP.

2. Organ za BPP ugotavlja, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine parc. št. 95/10 k.o. …, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče, katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja 2.906,00 EUR in lastnica stanovanjske stavbe št. 292-1 k.o. …, v kateri živi in katere vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja 100.356,00 EUR. Primerna velikost stanovanja je določena v drugem odstavku 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ter znaša v primeru tožeče stranke 110 m2. Presežek je 40 m2, vrednost navedene razlike pa znaša 26.761,60 EUR. Glede na to, da je tožeča stranka še lastnica nepremičnine v vrednosti 2.906,00 EUR, znaša vrednost njenega premoženja 29.667,60 EUR, kar pomeni, da ni upravičena do BPP. Pojasnjuje tudi, da na navedenih nepremičninah ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino. Hipoteka zastavitelju omogoča, da zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico. Zato na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS opr. št. II U 174/2016).

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in opozarja, da je prejemnica denarne socialne pomoči in da hiše ne more prodati, tudi razpolagati z njo ni mogoče, ker je že na javni dražbi in se prodaja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se prošnja tožeče stranke zavrne. Organ je odločitev uprl na določbe ZSVarPre in ZUPJS, ki opredeljujejo nepremičnino, kot je v lasti tožeče stranke, kot premoženje, ki se, ter kako se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, in ki določajo premoženjski cenzus, ter na ugotovitev, da je tožeča stranka z navedenim premoženjem premoženjski cenzus presegla. Tožeča stranka pritrjuje ugotovitvi organa za brezplačno pravno pomoč, da je nepremičnina v lasti tožeče stranke premoženje, ki se po ZUPJS upošteva kot premoženje pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, nasprotuje pa ugotovitvi, da z navedeno nepremičnino ne more razpolagati, saj se prodaja na javni dražbi.

7. Po mnenju sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč v postopku premoženjski položaj tožeče stranke pravilno ugotavljal na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in ZUPJS.

8. Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, da ni izključna lastnica stanovanjske stavbe št. 292 k.o. … in lastnica nepremičnine parc. št. 95/10 k.o. … in da v stanovanjski stavbi, katere lastnica je tudi živi. Prav tako ne ugovarja izračunu presežka primerne velikosti stanovanja (40 m2). Ob upoštevanju vrednosti celotne nepremičnine (po podatkih geodetskega organa) v višini 100.456,03 EUR (ki s strani tožeče stranke ni prerekana) tako sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je vrednost za tožečo stranko primernega stanovanja presežena za 26.761,60 EUR ter da ima upoštevaje prišteto vrednost nepremičnine parc. št. 95/10 k.o. … v višini 2.906,28 EUR, tožeča stranka premoženje v višini 29.667,88 EUR. Navedeno premoženje pa upoštevaje prvi odstavek 27. člena ZSVarPre in 14. člen ZBPP predstavlja premoženje, ki utemeljuje zavrnitev BPP.

9. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da je razpolaganje s sporno nepremičnino omejeno, zaradi dejstva, da je sporna nepremičnina predmet prodaje oziroma je obremenjena s hipoteko. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima (lastnik) premoženje. Tudi upravno sodna praksa je zavzela stališče, da zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati. Pravni standard „možnosti razpolaganja“ v takih primerih pa je podrobno pojasnilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. X Ips 236/2013. Na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati okoliščina, da se navedena nepremičnina v postopku prisilne izterjave prodaja. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine kot premoženje, s katerim ti ne morejo razpolagati, upošteva le upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Obstoj takih okoliščin pa v obravnavanem primeru, glede na podatke predloženega upravnega spisa, tožeča stranka ne izkazuje.

10. Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba IV U 258/2014
• UPRS sodba II U 426/2015
• UPRS sodba II U 174/2016