UPRS sodba II U 46/2017

Jedro

Ker zakonodajalec možnosti dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih ni uredil drugače, kot to velja za vse druge sodne postopke, je pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1/2017 z dne 9. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Kpr 13845/2016 zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč je v po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Kpr 13845/2016 ugotovil, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru dne 22. 8. 2015 predlagalo, da sodišče opravi preiskavo zoper prosilca zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Ugotavlja, da ne gre za zapleten postopek, da bi prosilec že v fazi preiskave potreboval zagovornika, saj že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanje materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo in dubio pro reo zagotavljajo pošten postopek ter da bodo v primeru nadaljevanja postopka, po vložitvi obtožnice, vsi dokazi ponovno izvedeni, prosilec pa lahko takrat ponovno zaprosi za brezplačno pravno pomoč odvetnika.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev, ker meni, da nezapletenost in faza postopka ne moreta biti razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP. Zatrjuje, da je po 22. členu Ustave RS vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in da po 29. členu Ustave RS med pravna jamstva v kazenskem postopku sodi tudi pravica do zagovornika. Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Iz navedenega sledi, da pogoj za odobritev brezplačne pravne v kazenskih zadevah ne more biti zahtevnost oziroma faza postopka. Gre preprosto za uveljavljanje pravice braniti se sam ali z zagovornikom. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, ki je prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalni zadevi zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona pa se ta med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Tožeča stranka prosi za BPP v kazensko preiskovalnem postopku zaradi utemeljenega suma, da je storila kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena in kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje KZ-1 je zagrožena kazen do 5 let zapora, za drugo kaznivo dejanje pa kazen do treh let zapora. Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki z izdajo sklepa o preiskavi pomeni začetek kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pa opravlja preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP). Kot izhaja iz izpodbijane odločbe tožilstvo sodišču predlaga, da med preiskavo zasliši obdolženega (tožečo stranko) in oškodovanko ter predlagane priče. Po določbi prvega odstavka 178. člena ZKP sta v tej fazi kazenskega postopka pri zaslišanju obdolženca lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, državni tožilec, obdolženec in zagovornik pa so v skladu s četrtim odstavkom 178. člena ZKP lahko navzoči tudi pri zaslišanju priče.

8. Ker zakonodajalec možnosti dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih ni uredil drugače, kot to velja za vse druge sodne postopke, je pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.

9. Sodišče zato ob dejstvu, da je v 29. členu Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom po določbi 2. alinee citiranega člena razglašena za eno temeljnih ustavnih pravic, ugotavlja, da tožena stranka določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP s sklicevanjem na to, da gre za enostavno zadevo in da že splošna načela kazenskega postopka dajejo prosilcu oziroma zagotavljajo prosilcu pošten postopek, in da bodo vsi dokazi ponovno izvedeni v primeru nadaljevanja postopka ter da bo prosilec imel takrat možnost ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, ni uporabila pravilno oziroma skladno z Ustavo RS. Strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, namreč velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS obdolžencu v kazenskem postopku, zato da mu omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic, predvsem pa pošteno sojenje s strani nepristranskih sodišče. Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je torej bistveni element pravice do poštenega sojenja.

10. Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka prosila za brezplačno pravno pomoč v kazenskem postopku, v katerem ji je mogoče izreči kazen zapora do treh oziroma do petih let zapora, bi ji po presoji sodišča morala biti ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP za zagotovitev pravice do poštenega sodnega postopka odobrena brezplačna pravna pomoč z zagovornikom v kazensko preiskovalnem postopku, če bi izpolnjeval tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

11. Zato je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (četrti točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

12. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči v skladu z 10. členom ZST-1 sodna taksa ne plača.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1468/2014
• UPRS Sodba I U 353/2023-7
• sodba II U 337/2013