UPRS sodba II U 339/2015

Jedro

Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ izrekel inšpekcijskemu zavezancu A.A. (tožniku v tem sporu) inšpekcijski ukrep, da mora ustaviti gradnjo nadzidave stanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 14,00 x 8,00m in gradnjo prizidka v tlorisni izmeri 6,40 x 8,50m + 1,40 x 7,80m, oboje zgrajeno na zemljišču s parc. št. *102 k.o. … in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, na svoje stroške (1. točka izreka). V 2. točki izreka je določeno, da mora v roku 90 dni po vročitvi te odločbe, na svoje stroške objekt iz 1. točke odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. 3. točka izreka določa, da v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti določene v 2. točki izreka te odločbe, bo opravljena izvršba nedenarne obveznosti, po drugih osebah ali s prisilitvijo. 4. točka izreka določa prepovedi po 158. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). 5. točka določa, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep in 6. točka, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je pri inšpekcijskem pregledu dne 19. 11. 2012 in pisnem pojasnilu z dne 11. 12. 2012 ugotovljeno, da je na zemljišču s parc. št. 102 k.o. … zgrajen stanovanjski objekt, ki ima zgrajen tudi prizidek v tlorisnih izmerah 6,40 x 8,50m + 1,40 x 7,80m. Ta gradnja je izvedena brez pridobljenega gradbenega dovoljenja. Tožnik je v spis predložil lokacijsko dokumentacijo, številka 1384/79, iz katere je razviden obseg del. V nadaljevanju upravni organ navaja določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki določa, da se lahko gradnja novega objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Določba 2. člena drugega odstavka, v točki 12.1 določa, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje izvaja oziroma je izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kot tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisnem roku ni odstranil. Določba 152. člena ZGO-1 določa, da v primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno. V nadaljevanju še navaja zakonske določbe, ki se nanašajo na ostale izrečene prepovedi po določbi 158. člena ZGO-1.

2. S pritožbeno odločbo je tožena stranka nadomestila četrto alineo 4. točke izreka prvostopenjske odločbe z novo četrto alineo 4. točke, ki se glasi: - promet z njim. V ostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Tožena stranka razlaga odločitev v zvezi z odpravo v izreku navedene odločitve, ki temelji na 152. in 158. členu ZGO-1. V nadaljevanju navaja celotno dejansko stanje in odgovarja na vse pritožbene navedbe. Pojasnjuje določbe v letu 1995 veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, po katerem je moral investitor za graditev objektov pridobiti lokacijsko dovoljenje (50. člen), po določbah takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO). Pojasnjuje, da se pritožnik ne more uspešno sklicevati na Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ker tega prizidka njegove velikosti ni mogoče uvrstiti med te enostavne objekte. Glede na to potrjuje odločitev prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja nepravilno uporabo materialnih predpisov in bistveno kršitev postopka. Navaja, da prvostopenjske odločbe ni mogoče izvršiti, ker ta nepremičnina, ki ni njegova last, sploh ne obstaja v zemljiški knjigi. Navedena je parc. št. *102 k.o. …, ki pa ne obstaja, kar posledično pomeni, da odločbe na nepremičnini, kot jo je označil inšpekcijski organ, ni mogoče izvršiti. Ne gre samo za pisno pomoto, kot to želi prikazati drugostopenjski organ, ampak za dejansko zmoto. Pojasnjuje, da se v času izdaje odločbe dela na njegovem solastniškem deležu niso izvrševala in se tudi sedaj ne izvršujejo, zato materialni predpisi niso uporabljeni v skladu z zakonskim dejanskim stanjem. Gre za objekt iz leta 1995, kar je bilo gradbeni inšpektorici ob ogledu izrecno prikazano.

4. Nepravilna je tudi uporaba materialnega prava, ker bi se morala uporabiti določila Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in ZGO-1 ter Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in določila uredbe, ki so veljale v času gradnje, to je v letu 1995. Do teh pritožbenih navedb se pritožbeni organ ni zadostno opredelil. Po mnenju tožnika je vztrajanje drugostopenjskega organa pri uporabi določil ZGO-1 neutemeljeno. Predlaga, da sodišče obe izpodbijani odločbi odpravi in da odloči o povrnitvi stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna prvostopenjska odločba gradbene inšpektorice, ki je odločila, da mora tožnik ustaviti gradnjo prizidka v tlorisni izmeri 6,40 x 8,50m + 1,40 x 7,80m, zgrajenega na zemljišču s parc. št. *102 k.o. … in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Prvostopenjsko odločbo je potrdila tožena stranka s popravkom v izreku tako, da je odpravila četrto alineo 4. točke izreka in jo nadomestila z novo alineo, ki glasi: - promet z njim. V ostalem delu je potrdila prvostopenjsko odločbo kot pravilno in v obrazložitvi še navedla dodatne razloge za sprejeto odločitev.

8. Tudi po presoji sodišča, je iz spisovnih listin in inšpekcijskih zapisnikov, kot tudi priloženih fotografij sporne nepremičnine razvidno, da gre za nelegalno gradnjo v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki določa, da se lahko gradnja novega objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Inšpekcijski ukrep je izrečen zaradi nelegalne gradnje sporne nepremičnine na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo, gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

9. Po navedeni zakonski ureditvi sta za opredelitev gradnje, kot nelegalne pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno. Tožnik je v inšpekcijskem postopku priložil lokacijsko dokumentacijo, številka 1384-12/I-79 z dne 15. 10. 1979.

10. Obveznost investitorja, da z gradnjo začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne izvira šele z ureditvijo po zdaj veljavnem ZGO-1 (3. člen), temveč so bila upravna dovoljenja z enakim učinkom predpisana tudi z zakonodajo, ki je veljala pred tem. Tako je bilo z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je veljal od leta 1984 dalje, za graditev objektov in naprav predpisano lokacijsko dovoljenje (50. člen), po takrat veljavnem Zakonu o graditvi objektov, pa je bil pričetek gradnje dovoljene na podlagi gradbenega dovoljenja (33. člen). Tožnikove navedbe o tem, da je bila sporna gradnja pričeta in tudi dokončana že pred daljšim časom, leta 1995, katere sicer podrobneje ne opredeljuje, ne morejo vplivati na legalnost obravnavanega objekta.

11. Spornega prizidka že samo zaradi njihove velikosti tudi ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na prej veljavni Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Tudi sklicevanje na prej veljavno Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, je neutemeljeno, ker obravnavanega prizidka tudi po tej uredbi ni mogoče uvrstiti med vrste enostavnih objektov. Kot je sodišče že prej navedlo, bi za gradnjo spornega prizidka moral tožnik pridobiti ustrezno upravno gradbeno dovoljenje, tako v času gradnje, kot tudi po sedaj veljavnih predpisih.

12. Glede tožbenega ugovora, ki se nanaša na nepravilno zapisano parc. št. *102 k.o. …, vsled česar po trditvah tožnika prvostopenjskega odločba naj ne bi bila izvršljiva, se sodišče sklicuje na obrazložitev pritožbenega organa, ki je tožniku pojasnil, da je bil v zvezi s tem izdan sklep o pisni pomoti skladno z 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku. Glede na to, da gre dejansko za pisno pomoto (pravilno je parcelna številka *102 k.o. …), kar izhaja tudi vseh inšpekcijskih zapisnikov v upravnem spisu in pravnomočnega sklepa o popravi pomote, tožnik ne more biti uspešen z navedenim tožbenim ugovorom.

13. Ker sta po presoji sodišča oba upravna organa pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialne predpise, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

02.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1122/2017-7
• UPRS sodba I U 529/2015
• UPRS sodba III U 54/2015