UPRS sodba II U 9/2016

Jedro

Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi je določeno, da mora dolžnik A.A. (tožnik v tem sporu) plačati denarno kazen v znesku 417,29 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR. Obveznosti dolžnika temeljijo na izvršilnem naslovu: plačilni nalog številka 000011013810-4 z dne 1. 11. 2014 PP Slovenske Bistrice, ki je postal izvršljiv dne 7. 4. 2015. V nadaljnjih točkah izreka je določeno, pri kateri bančni ustanovi se opravi davčna izvršba ter obveznosti te ustanove po prejemu sklepa o izvršbi, ter še določbe izreka, ki se nanašajo na stroške postopka ter na pritožbeni in ugovorni postopek.

2. V obrazložitvi upravni organ navaja določbo 146. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), na podlagi katerega je predlagatelj izvršbe poslal naslovnemu organu, kot pristojnemu davčnemu organu predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z izvršilnim naslovom. Pooblastilo za ta postopek ima v 156. členu zakona. Izvršba se opravi na podlagi 143. člena zakona. Upravni organ v obrazložitvi navaja še 166. člen tega zakona, ki določa sredstva, ki so izvzeta iz davčne izvršbe.

3. S pritožbeno odločbo je tožena stranka popravila izrek sklepa o davčni izvršbi v 1. točki tako, da se pri navedbi vrste terjatve spremeni tako, da se spremenjen glasi: „globo“. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Tožena stranka podrobno navaja celoten potek davčnega postopka, vse zakonske določbe in odgovarja na pritožbene navedbe.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja svojo slabo premoženjsko in socialno stanje, ker je nezaposlena oseba z nadomestilom 240 EUR mesečno in vzdržuje partnerko, ki je hudo bolna - slepa. Sklicuje se na sodbe Evropskih sodišč ter neupoštevanje Ustave in konvencij, to je predvsem 6. člena, ki določa pravico do poštenega sojenja, ki jo v celoti navaja. Glede na to zatrjuje, da je zgornji davčni postopek v popolnem nasprotju s pravnim redom EU in gre za kršitev 26. člena Ustave. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča sta oba izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita in izhajata iz vseh dejstev navedenih v listinah v upravnem spisu in imata tudi podlago v materialnih predpisih. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, katere je dodatno obrazložil upravni organ druge stopnje. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

8. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih nedenarnih, nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog, s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V tem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi plačilni nalog za plačilo denarne kazni po plačilnem nalogu, številka 000011013810-4 z dne 1. 11. 2014, ki jo je izdala PP Slovenska Bistrica, ki je, kot izhaja iz klavzule o pravnomočnosti, postal pravnomočen dne 19. 3. 2015 in izvršljiv dne 7. 4. 2015. Tožnik obveznosti določene v tej odločbi, to je plačila globe, ni plačal, kar je razvidno tudi iz listin upravnega spisa in tega niti v tožbi ne zatrjuje. Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo tudi, da je bil tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa, na podlagi 146. člena ZDavP-2 dne 25. 5. 2015 poslan opomin pred izvršbo.

9. Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjski sklep nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da ta še ni postal izvršljiv. Sklicuje se na določbo 26. člena Ustave in 6. člen Konvencije o človekovih pravicah. Sodišče zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene glede na to, da po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2, ni mogoče izvršilnega naslova izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Enako teh zakonskih možnosti tudi nima sodišče, zato tožnikova zatrjevanja ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa v izvršbi, ki jih tožnik uveljavlja lahko le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov. Kljub izkazanemu tožnikovemu slabemu socialnemu stanju, sodišče v tem postopku ne more presojati teh okoliščin in kot neutemeljene zavrača vse ugovore, ki se nanašajo na te okoliščine.

10. Glede na navedeno, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Datum zadnje spremembe:

02.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 265/2016-8
• UPRS Sodba IV U 148/2016-11
• UPRS Sodba I U 1847/2017-11