UPRS sodba II U 3/2017

Jedro

Prosilec mora s stopnjo verjetnosti izkazati nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi žalitve časti ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V obrazložitvi odločbe navaja, da je prosilka vložila prošnjo, iz katere izhaja, da želi vložiti odškodninsko tožbo zoper A.A. zaradi žalitve in blatenja njenega imena v javnosti. V skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Po 3. alinei 8. člena ZBPP pa se brezplačna pravna pomoč ne odobri v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen, če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj. Po mnenju tožene stranke tožnica tega pogoja ni dokazala. V vlogi je navedla, da A.A., ki je bivši zunajzakonski partner njene matere, sproža različne postopke in prijave zoper njo ter njeno sestro zaradi domnevnih spolnih zlorab mlajšega polbrata. Postopke o tem je vodil tako center za socialno delo, kakor tudi policija, vsi postopki pa so bili ustavljeni oziroma zavrženi. V zvezi s tem je bila večkrat zaslišana na centru za socialno delo, policiji ter tudi v gimnaziji, ki jo je obiskovala. Zaradi navedenih postopkov je močno psihično trpela ter imela težave v šoli, vse to pa je tudi vplivalo na njen družbeni položaj. Kot dokaz je predložila mnenje centra za socialno delo za spremembo stikov ter mnenje ambulante za klinično psihologijo. Navedena dokazila se nanašajo na postopke, ki so se vodili pri centru za socialo delo, ki pa ne izkazujejo družbenega položaja prosilke. Tožena stranka je zato zaključila, da tožnica s svojimi navedbami niti s predloženo dokumentacijo ni izkazala, da bi žalitve ali širjenje neresničnih trditev vplivalo na njen materialni ali družbeni položaj, s tem pa ni izkazan pogoj iz 3. alinee 8. člena ZBPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je študentka, stara 22 let, ter da se že od četrtega letnika srednje šole ukvarja z lažnimi obtožbami očeta svojega polbrata. Zaradi navedenega je bila večkrat zaslišana, enkrat pa sta policistka in zaposlena s CSD celo prišla v gimnazijo ter njo in njeno sestro tam zaslišala. Tako se že več let ukvarja z istimi obtožbami, ki so bile že večkrat zavrnjene oziroma je bilo dokazano, da je nedolžna, vendar ta oseba še zmeraj ne preneha. S tem psihološko uničuje njo in ostale člane njene družine, prav tako izkorišča državne organe, ki se morajo ukvarjati z lažnimi obtožbami. Te lažne obtožbe pa bodo lahko tudi kasneje v življenju negativno vplivale na njeno možnost zaposlitve ali kakšno drugo obliko napredka v družbi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče se strinja z ugotovitvami toženke da tožnica ni izkazala obstoja zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer da bi širjenje neresničnih trditev in sprožanje različnih postopkov in prijav vplivalo na njen materialni ali družbeni položaj. Za takšno odločitev je navedla tudi logične in razumne razloge, ki jih sodišče v celoti sprejema in se nanje sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. čelna Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

6. V skladu z določbo 3. alinene 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj. Tožena stranka je tožnico po vložitvi vloge seznanila z vsebino navedene določbe ter jo s posebnim pozivom na dopolnitev vloge z dne 16. 11. 2016 pozvala, da podrobneje pojasni okoliščine zadeve, predvsem škodnega dogodka, ter kako je to vplivalo na njen materialni ali družbeni položaj ter o tem predloži tudi ustrezno dokumentacijo. Tožnica je na navedeni poziv odgovorila ter opisala dejanja oziroma izjave, ki jih o njej širi A.A. Predložila pa je tudi poročilo Centra za socialno delo Murska Sobota, mnenje centra glede spremembe stikov ter poročilo Ambulante za klinično psihologijo. Navedene listine se nanašajo na obravnavo mld. B.B., predvsem glede izvajanja stikov med otrokom in njegovim očetom A.A., ne dokazujejo pa vpliva teh postopkov na tožničin materialni ali družbeni položaj. Tudi v tožbi tožnica razen splošnih navedb, da jo lažne obtožbe psihološko uničujejo, ne navaja okoliščin, ki bi verjetno dokazovale vpliv na njen materialni ali družbeni položaj. To velja tudi glede navedbe, da bodo te obtožbe negativno vplivale na njene možnost zaposlitve ali napredka v družbi. Zgolj splošne navedbe namreč ne zadoščajo, saj zakon določa, da mora prosilec s stopnjo verjetnosti izkazati nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev. Ker tega tožnica ni storila, sodišče nima razloga, da bi dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

02.03.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 86/2018-6
• UPRS Sodba II U 499/2019-6
• Sodba I Up 366/2005