UPRS sodba II U 236/2015

Jedro

Od najemne pogodbe stečajni upravitelj odstopi z uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to treba sprožiti kakršenkoli sodni postopek. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila pravica do podpore za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi, tožeči stranki odvzeta nezakonito, ker najemna pogodba ni bila odpovedana s sodno odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 374. člena Energetskega zakona (EZ-1) odločila, da je proizvajalec električne energije A. d.o.o. upravičen do podpore za električno energijo proizvedeno v proizvodni napravi X. pod pogoji opredeljenimi v odločbi Agencije za energijo št. 136-08-0003/0137/2011/0066/2014 z dne 31. 3. 2014 do vključno 29. 4. 2015 in s tem dnem tudi navedeno odločbo razveljavila.

2. V obrazložitvi navaja, da je bila z zgoraj navedeno odločbo tožeči stranki dodeljena podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v proizvodni napravi kot finančna pomoč za tekoče poslovanje. Tožena stranka je bila 7. 4. 2015 obveščena, da sta lastnik proizvodne naprave g. B.B. in kasneje še stečajni upravitelj najemniku, to je tožeči stranki, odpovedala najemno pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom, ki se izteče 30. 4. 2015. Kot dokazilo je tožena stranka upoštevala odpoved najemne pogodbe z dne 31. 1. 2014 s strani stečajnega upravitelja na podlagi 248. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Glede na določila prvega odstavka 372. člena ter drugega odstavka 374. člena EZ-1 in prvega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uredba), ki se na podlagi drugega odstavka 554. člena EZ-1 uporablja do sprejetja novih podzakonskih predpisov na podlagi EZ-1, so do podpore upravičeni lastniki ali s soglasjem lastnika upravljavci proizvodnih naprav z veljavno deklaracijo za proizvodno napravo, če stroški proizvodnje električne energije v tej napravi, vključno z normalnim tržnim donosom, presegajo prihodke, ki jih je mogoče doseči s prodajo te električne energije na trgu. Hkrati pa določba petega odstavka 372. člena EZ-1 ne dopušča upravičenosti do podpore za električno energijo proizvedeno v proizvodni napravi, kolikor podpora njenemu prejemniku omogoča, da prihodki v zvezi z obratovanjem proizvodne naprave presegajo stroške proizvodnje električne energije v tej napravi, vključno z normalnim tržnim donosom. Na podlagi navedenega je proizvajalec upravičen do podpore za električno energijo proizvedeno v proizvodni napravi v obdobju, ko je bil najemnik proizvodne naprave in je proizvodnja električne energije v tej napravi proizvajalcu povzročala stroške, ki jih ni bilo mogoče pokriti zgolj s prihodki od prodaje proizvedene električne energije na trgu. S tem, ko je stečajni upravitelj lastnika proizvodne naprave proizvajalcu odpovedal najemno pogodbo, proizvajalec nima več soglasja lastnika proizvodne naprave za njeno upravljanje in tako do podpore ni več upravičen. Pri tem tožena stranka ni sledila navedbam pooblaščenca proizvajalca, da najemna pogodba ni bila odpovedana sodno, kar bi v skladu z Zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih morala biti in da je proizvajalec še vedno zakoniti najemnik bioplinarne. Na podlagi 248. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek. Navedeno pomeni, da je ZFPPIPP lex specialis in je tako odpoved stečajnega upravitelja zakonita. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi opr. št. III Ips 34/2009, na katero se je sicer skliceval tudi pooblaščenec proizvajalca in tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi opr. št. Cst 477/2013. Zaradi navedenega je tožena stranka odločila, da je proizvajalec upravičen do podpore do vključno 29. 4. 2015 in da se odločba na podlagi katere je bil proizvajalec upravičen do podpore na podlagi tretjega odstavka 374. člena EZ-1 s tem dnem razveljavi.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja ugovore dane v postopku pri toženi stranki, da je v sodni praksi že večkrat zavzeto stališče, da se tudi v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja najemna pogodba odpoveduje le sodno. ZFPPIPP na katerega se v odločbi sklicuje tožena stranka spreminja samo odpovedni rok, ne pa tudi način odpovedi, ki je določen v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Ta določa sodno odpoved najemne pogodbe. Pri tem se sklicuje na sodbo opr. št. III Ips 34/2009 in druge. Navaja, da si tožena stranka sodbo Vrhovnega sodišča tolmači napačno in jo ne bere kot celote, temveč samo posamezne stavke izven konteksta. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da dopis neposredno drugi stranki nima pravnega učinka in da je tudi stečajni upravitelj dolžan pogodbo odpovedati sodno. Ne glede na navedeno pa je sporno in nezakonito tudi to, da je tožena stranka o pravici do podpore za električno energijo odločila za nazaj. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in da se ji povrnejo stroški tega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in prereka navedbe tožene stranke v tožbi ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V zvezi z tožbenimi ugovori navaja, da je bil v začetku leta 2015 nad lastnikom proizvodne naprave uveden stečaj. Stečajni upravitelj pa je v svojem dopisu z dne 7. 4. 2015, naslovljenem na toženo stranko, to obvestil, da je lastnik proizvodne naprave že pred začetkom stečajnega postopka iz krivdnih razlogov odstopil od najemne pogodbe za proizvodno napravo, sklenjeno s tožečo stranko. Po uvedbi stečajnega postopka je stečajni upravitelj zaradi postopkov pred pristojnimi sodišči glede zakonitosti odpovedi najemne pogodbe le-to odpovedal po določilih 248. člena ZFPPIPP, pri čemer se je odpovedni rok iztekel 30. 4. 2015. Na podlagi takšne odpovedi najemne pogodbe je tožena stranka odločbo št. 136-08-0003/0237/2011/0066/2104 z dne 31. 3. 2014, na podlagi katere je bila tožeča stranka upravičena do podpore, z izpodbijano odločbo razveljavila. Pri tem se je sklicevala na 248. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo o pravici dopovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek. Tako po mnenju tožene stranke ne držijo navedbe tožeče stranke, da se mora najemna pogodba v stečajnem postopku odpovedati sodno, saj takšen način odpovedi ni določen v citiranem členu, enako stališče pa je po mnenju tožene stranke zavzelo tudi sodišče v sodbah, ki jih je citiralo v izpodbijani odločbi. V teh sodbah je zapisano, da za odpoved najemne pogodbe v stečajnem postopku ni potreben sodni postopek, saj je v stečajnih postopkih ZFPPIPP lex specialis. Zaradi navedenega je tožena stranka mnenja, da je bila odpoved najemne pogodbe zakonita in s tem tudi izdaja izpodbijane odločbe.

6. Glede na navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka z odločbo razveljavila pravico do podpore za nazaj, pa tožena stranka poudarja, da je do podpore na podlagi zadnje alinee 2. člena in 14. člena Uredbe upravičen proizvajalec, ki je lastnik ali najemnik oz. tisti, ki proizvodno napravo upravlja. Če ta proizvodno napravo proda, da v najem ali v upravljanje drugi osebi, nastopijo spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je agencija, v skladu z določbo tretjega odstavka 374. člena EZ-1, dolžna po uradni dolžnosti preklicati upravičenost do prejemanja podpore. V navedenem primeru je prenehala veljati najemna pogodba, ker jo je lastnik proizvodne naprave odpovedal, kasneje pa jo je odpovedal tudi stečajni upravitelj lastnika proizvodne naprave. Ker najemno razmerje več ni obstajalo, tožeča stranka kot bivši najemnik pravice do podpore nima. Pravica do podpore najemnika tako preneha z odpovedjo najemne pogodbe, kar je pomemben podatek tudi za Borzen, ki na podlagi pogodbe s prejemnikom podpore vsak mesec za nazaj nakazuje določena sredstva. Če prejemnik podpore ni več najemnik, tudi ni upravičen do prejemanja sredstev. Navedeno dodatno potrjuje tudi določba tretjega odstavka 375. člena EZ-1, ki agenciji nalaga, da na podlagi spremenjenih okoliščin izda novo odločbo in odloči tudi o obsegu neupravičeno prejetih sredstev, ki jih je treba vrniti. V konkretnem primeru zaradi pravočasno izdane odločbe tožeča stranka ni prejela sredstev, do katerih ne bi bila upravičena, zato agencija o tem ni odločila, temveč je določila le datum, do katerega je tožeča stranka bila upravičena do prejemanja sredstev iz naslova podpore za proizvodnjo električne energije.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, da tožeča stranka (kot najemnik proizvodne naprave X.) zaradi odpovedi najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja lastnika proizvodne naprave na podlagi 248. člena ZFPPIPP, ni več upravičena do podpore za električno energijo za to proizvodno napravo.

9. Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožena stranka pa je izpodbijano odločitev tudi ustrezno utemeljila in tej utemeljitvi sledi tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

10. Med strankama tega upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka najemnica zgoraj navedene proizvodne naprave, prav tako ni sporno, da je bil dne 23. 2. 2015 nad lastnikom proizvodne naprave (B.B. s.p.) uveden osebni stečaj. Tožeča stranka v tožbi tudi ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da je stečajni upravitelj na podlagi 248. člena ZFPPIPP tožeči stranki odpovedal najemno pogodbo in da se je enomesečni odpovedni rok iztekel dne 30. 4. 2015. Sporno pa je stališče tožeče stranke, da bi lastnik proizvodne naprave (oziroma v tem primeru stečajni upravitelj) moral najemno pogodbo odpovedati sodno.

11. Po določbi 248. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe (odpovedna pravica), ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se v primeru, če stečajni dolžnik uresniči odpovedno pravico, začne odpovedni rok teči zadnji dan meseca, v katerem je druga pogodbena stranka prejela izjavo stečajnega dolžnika o odpovedi, in poteče zadnji dan naslednjega meseca. Sodišče tako pritrjuje stališču tožene stranke, da iz določbe 248. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da so pri odpovedi najemne pogodbe s strani stečajnega dolžnika izključena vsa splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad dolžnikom ne bi bil začet stečajni postopek. Od najemne pogodbe torej stečajni upravitelj odstopi z uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to treba sprožiti kakršen koli sodni postopek. Zakonski tekst določbe 248. člena ZFPPIPP je namreč drugačen od določbe prvega odstavka 122. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ki je izrecno urejal le krajši odpovedni rok, medtem ko ZFPPIPP izključuje tudi vsa splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 477/2013 z dne 17. 12. 2013). Upoštevaje navedeno tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila pravica do podpore za električno energijo proizvedeno v proizvodni napravi X. tožeči stranki odvzeta nezakonito, ker najemna pogodba ni bila odpovedana s sodno odločbo.

12. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da je bila tožeči stranki pravica do podpore odvzeta za nazaj. V skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 lahko agencija po uradni dolžnosti ali na pobudo centra za podpore izda odločbo, s katero odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo o podpori, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju. Na podlagi odpovedi najemne pogodbe tožeča stranka v obravnavanem primeru ni bila več upravičena uporabljati proizvodne naprave, zato tudi ni bila več upravičena do podpore. In v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 je bila tožena stranka to dolžna ugotoviti z izdajo (nove) odločbe. Ker pa je bila tožena stranka o teh (spremenjenih) okoliščinah obveščena (pravočasno) še pred neupravičenim izplačilom podpore tožeči stranki (ki bi ga morala vrniti), je po presoji sodišča pravilno odločila, ko je z izpodbijano odločbo določila datum, do katerega je bila tožeča stranka do prejemanja podpore za proizvodnjo električne energije še upravičena in s tem dnem tudi razveljavila odločbo o dodelitvi podpore. Taka odločitev zato po presoji sodišča ni nezakonita.

13. Po povedanem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

03.02.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 265/2017-28
• UPRS Sodba I U 2293/2018-11
• UPRS Sodba II U 458/2017-30